Piše: Oste Bakal – BAKOS

Fotograd Negova, poleg stalne, gosti še tri vrhunske razstave svetovno znanih umetnikov

Ana Robles, Hadži Miodrag Miladinović in Jane Štravs v Negovi

V organizaciji Foto kluba proportio Divina Gornja Radgona ter tamkajšnjega Zavoda Kultprotur, so v Fotogradu Negova – Svetovnem fotografskem središču FIAP, v teh turobnih majskih dneh odprli tri fotografske razstave vrhunskih svetovnih umetnikov. Tako so sedaj v Negovskem gradu, poleg stalne razstave Stojana Kerblerja: Ljudje, na ogled še tri čudovite razstave. Vse do 30. junija je na ogled razstava Jane Štravsa, z naslovom American Express, do 3. julija je na ogled razstava Hadži Miodraga Miladinovića, z naslovom Fotografije življenja, ter do 10. julija razstava Ane Robles, z naslovom Ženske, ki se ne pojavljajo v revijah. Ob odprtju razstave, katere se je poleg številnih fotografov udeležilo tudi veliko ljubiteljev fotografske umetnosti, je prisotne pozdravila direktorica Zavoda Kultprotur Tatjana Kotnik Karba, o razstavi in avtorjih pa je spregovoril predsednik FK propotio Divina, nekoč tudi predsednik Foto zveze Slovenije, prav tako vrhunski fotografski umetnik Ivo Borko, ki je zainteresirane povabil na ogled razstav, med četrtkom in nedeljo, za skupine pa je možen tudi dogovor.

Ana Robles, leta 1952 v Buenos Airesu v Argentini, rojena doktorica veterinarske medicine in socialna psihologinja, se je s fotografiranjem začela ukvarjati šele leta 1995, na svojih potovanjih, kjer še vedno najde večino svojih motivov. Svoje fotografsko znanje je kasneje, med leti 1999 in 2000, nadgradila na fotografski šoli. Leta 2005 je začela sodelovati na domačih in mednarodnih salonih, kjer je za svoje fotografije prejela več kot 180 nagrad in priznanj. Je nosilka razstavljalskih naslovov EFIAP, EsFIAP in MFIAP Mednarodne zveze za fotografsko umetnost (FIAP) in Exellenca Fotografske zveze Argentine (EFAF), kjer je tudi članica umetniškega sveta in žirantka.
Njene fotografije so bile objavljene v številnih revijah in časopisih. To je že njena 42. samostojna razstava, z naslovom Ženske, ki ne pridejo v revije. „Ženske sveta-vsaka razkriva svojo identiteto, svojo kulturo, svojo posebno lepoto. Nekatere so močne, izkušene ženske, mnoge med njimi voditeljice svojih skupnosti, druge, potopljene v stroga kulturna pravila, ki jim vsiljujejo poslušnost in podrejenost. Znašli smo se v globaliziranem svetu, kjer se ženske borijo za enakopraven položaj z moškimi. To je boj, ki ga je brez dvoma vredno izpeljati. Se pa dogaja, da takšne kulture počasi izginjajo. Podrobnosti, ki sestavljajo te slike, so izgubljene. Integrirane so v »moderno«. Te fotografije kažejo njih danes, še vedno vztrajajoče … jutri pa bodo to zelo verjetno le še spomin,“ poudarja Ana Robles.

Jane Štravs, svobodni fotograf, se je rodil leta 1965 v Ljubljani. Od leta 1982 je imel več kot dvajset samostojnih razstav in okoli sto skupinskih predstavitev. Leta 2003 je založba ZRC SAZU izdala fotografsko monografijo njegovih del s spremnimi besedili Marine Gržinić in W. J. T. Mitchella. Njegova dela se nahajajo v številnih javnih in zasebnih zbirkah. Na razstavi z naslovom »American Express«, se Štravs predstavlja s serijo črno-belih fotografij New Yorka. Avtor je za razstavo American Express prejel tudi nagrado Trend 2009, kjer je strokovna žirija izbrala štiri
nagrajence, ki so v tem letu najbolj izstopali z vrhunskimi dosežki na področju vizualne ustvarjalnosti. Marina Gržinić, slovenska filozofinja, teoretičarka in umetnica, je zapisala: „Na monokromatičnem ozadju Štravsovih fotografij so predmeti predstavljeni preprosto, včasih s ponavljajočim gibanjem, tako da tvorijo enigmatične ikone iz gibajočih se podob. Podobe na fotografijah so odraz fascinacije nad filmi iz petdesetih let in nad estetiko fotografskih snapshotov. Iz njih presevajo ameriška mitologija, rasna segregacija in militaristični obrat ZDA. Kdo je na ulici? Kje je Javnost? Kaj je Javnost? Ob tej fotografksi seriji se nam vnovič zastavljajo ta pomembna vprašanja. Fotografija Janeta Štravsa nikoli ne odneha z izzivanjem naše percepcije in s preizpraševanjem, kje je naše mesto v tem svetu.“
Mojster fotografije Hadži Miodrag Miladinović se že celo svoje življenje ukvarja s fotografijo. Tudi v tistih redkih trenutkih, ko je brez kamere, ostaja fotografija v njem in z njim. Popolno pozornost in interes javnosti, ki je hitro preraslo v občudovanje, je dobil z objavo črno-belih fotografij rudarjev, na katerih jih je prikazal v vseh trenutkih njihovih žalostnih življenj. Od takrat dalje, zelo spretno »lovi« estetizirane in sofisticirane dogodke iz življenja portretiranih subjektov, poudarjajoč njihovo identiteto ter samozavestno in na samosvoj način beleži trenutke, h katerim se lahko vedno vrnemo. Kako zelo je predan fotografiji, govori tudi to, da se je pri fotografiranju rudarjev, skupaj z njimi, spuščal v jamo, da bi začutil del njihove energije med kopom in jo v celoti, preko emocij, prenesel v svoj objektiv. Ovekovečil jih je v vseh situacijah in razpoloženjih. Čeprav večina njih ni več živih, jih oživlja Mićova fotografija. Prav tako kot z »rudarji«, si je, tudi s serijo fotografij iz samostana Hilandar, kjer je, popolnoma vživet v življenje menihov, pretočil njihove emocije in energijo, skozi objektiv na fotografije, zagotovil večnost v fotografskem svetu. Tudi vse ostale portrete, figure, življenjske situacije, dogodke in pejsaže, je fotografiral na isti način in ustvaril prepoznavni stil ter omogočil mnogim, da uživajo v njegovih fotografijah, sebi pa veliko zadovoljstvo in življenjsko radost, kajti ne obstaja nič boljšega od uživanja v ustvarjalnosti in to se najboljše vidi prav na Mićinih fotografijah.
Hadži Miodrag Miladinović, upokojeni fotograf, med leti 1995 in 2002 tudi lastnik in odgovorni urednik Televizije »Vesela televizija«, rojen 1.2. 1957 v Aleksincu v Srbiji, se je s fotografijo začel ukvarjati že v osnovni šoli. Še kot srednješolec je imel v avli aleksinske gimnazije svojo prvo samostojno razstavo. Sprva je fotografiral krajine, nato vse bolj tudi ljudi. Dolga leta je fotografiral aleksinske rudarje, nato ljudi s socialnega roba, zelo pomembna tema pa mu je tudi Sveta Gora in manastir Hilandar na Halkidiki v Grčiji, ki ga je obiskal kar 30 krat. Svoja dela je razstavljal na več kot 460 žiriranih razstavah doma in po svetu in dobil več kot 260 nagrad in priznanj. Njegove fotografije so bile objavljene v periodičnem, dnevnem in strokovnem tisku. Prav tako je s fotografijami opremil več publikacij. Je avtor foto monografije »Ognjem po Aleksincu«. Je nosilec razstavljalskega naziva Mojster fotografije Fotografske zveze Srbije (MF FSS) od leta 1989, bronasti odličnik FIAP (EFIAP/b) od leta 2016 in član ULUPUD-a od leta 1990. Kot žirant je sodeloval v delu mnogih žirij v Srbiji in tujini. V Negovi je na ogled že njegova 44 samostojna razstava.48 prilog • Pregledal Gmail