Predsedniška palača, 24. maj 2023 – Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano priredila slovesnost ob slavnostni podelitvi nagrade zlata čebela, najvišje državne nagrade na področju zaščite čebel ter prepoznavanja vloge čebel in drugih opraševalcev pri zagotavljanju prehranske varnosti, trajnostnega kmetijstva, ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine.

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in dr. Slobodan Davidović.

Predsednica Republike Slovenije je v slavnostnem govoru izrazila ponos nad dosežki in prispevkom Slovenije pri mednarodnih prizadevanjih za zaščito čebel in drugih opraševalcev, odkar je Generalna skupščina OZN na našo pobudo razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Opraševalci so integralni del svetovne okoljske in prehranske agende, zato je po mnenju predsednice Pirc Musar bolj kot kdaj koli prej pomembno usklajeno mednarodno sodelovanje, tudi in predvsem zato, ker sta od prehranske in okoljske varnosti odvisna mednarodna stabilnost in mir. Predsednica republike je zato ponovno opozorila, da se je svetovni ekosistem znašel na kritični točki, razkorak med potrebami in ukrepi pa se veča, brez radikalne spremembe v našem odnosu do okolja pa je naša skupna prihodnost resno ogrožena. »Vemo, da so opraševalci najboljši kazalnik stanja okolja in da se nekatere njihove vrste skrb vzbujajoče redčijo. Prostoživeče čebele samotarke nimajo čebelarja, ki bi bdel nad njimi, in zato so njihovi habitati še bolj ogroženi. Več je treba vlagati v raziskave, kar je tudi motiv letošnje podelitve zlate čebele,« je dejala predsednica republike in posebej podčrtala vlogo slehernega posameznika pri zaščiti opraševalcev.

»Slovenija je zelena država in domovina največjega števila čebelarjev na prebivalca na svetu. Tudi zato imamo moralno dolžnost, da delimo svoje čebelarsko znanje in tehnologijo ter spodbujamo zaščito opraševalcev po svetu,« je dejala predsednica Pirc Musar in poudarila, da je nagrada zlata čebela eno od osrednjih orodij Slovenije pri ozaveščanju o pomenu opraševalcev in spodbujanju posebnih dosežkov na področju njihove zaščite.

Nagrado zlata čebela je prejel dr. Slobodan Davidović iz Srbije. Nagrado mu je vročila predsednica republike, ki je čestitala tudi drugima finalistoma izbora, dr. Fani Hatjina (Grčija) in dr. Pauju Enrici Serri Marinu.

Dr. Davidović je mladi raziskovalec in vodja projekta SERBHIWE, ki skrbi za inovativne strateške raziskave, ki jih nadgrajuje z genetskimi raziskavami o divjih čebelah in opraševalcih, ter podaja mejnike za pripravo ukrepov za zmanjšanje števila opraševalcev do leta 2030. Skupaj s člani projekta je analiziral genetsko raznovrstnost prostoživečih divjih čebeljih družin in pripravil načrt za analizo prostoživečih populacij, ki živijo v divjini brez človekovega posredovanja.

Na slovesnosti so nastopili mladi glasbeniki Tjaša Rauter, Peter Mandelj Mejač in Jakob Istenič iz Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter plesalki Eva in Katarina iz plesnega kluba Šinšin iz Kamnika.

Zbrane je nagovorila tudi Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, ki je tudi predsednica Odbora za podeljevanje nagrade zlata čebela.

Govor predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar,

Spoštovani predsednik Državnega sveta, ministrica, minister, poslanke in poslanci, državne svetnice in svetniki, državni sekretar, veleposlanice in veleposlaniki, gospe in gospodje.
Konec prejšnjega tedna sem med svojim obiskom v Rimu na sedežu Organizacije za prehrano in kmetijstvo sodelovala tudi na osrednji mednarodni obeležitvi svetovnega dneva čebel. Zelo sem ponosna na prispevek Slovenije k mednarodnim prizadevanjem za zaščito čebel in drugih opraševalcev; ponosna na rezultate, ki jih je Slovenija dosegla v petih letih, odkar je Generalna skupščina OZN na našo pobudo razglasila 20. maj za svetovni dan čebel.
Opraševalci so danes integralni del svetovne okoljske in prehranske agende.
Usklajeno mednarodno sodelovanje pri tem je pomembnejše kot kadar koli prej.
Predvčerajšnjim smo praznovali svetovni dan biotske raznovrstnosti. Svetovni ekosistem se je znašel na kritični točki. Dobrobit človeštva – preživetje človeštva – je odvisno od skupnega ukrepanja držav in vsakega posameznika. Pa vendar se razkorak med potrebami in ukrepi veča. Brez radikalne spremembe v našem odnosu do okolja je naša skupna prihodnost resno ogrožena.
Slovenija je zelena država in domovina največjega števila čebelarjev na prebivalca na svetu. Tudi zato imamo moralno dolžnost, da delimo svoje čebelarsko znanje in tehnologijo ter spodbujamo zaščito opraševalcev po svetu. Gre za naš dragoceni prispevek k reševanju svetovne okoljske in prehranske krize. Vsaka tretja žlica svetovne hrane in 90 odstotkov razmnoževanja divjih rastlin je odvisnih od opraševalcev. Hkrati sta od prehranske in okoljske varnosti odvisna mednarodna stabilnost in mir.
Nagrada zlata čebela je zagotovo eno od osrednjih orodij Slovenije pri ozaveščanju o pomenu opraševalcev in spodbujanju posebnih dosežkov na področju njihove zaščite. Letošnji poudarek na znanosti je v skladu z njenim osrednjim pomenom pri reševanju globalnih izzivov. Vsem trem letošnjim finalistom zato iskreno čestitam.
Zahvaljujem se ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter vaši ekipi, Ministrstvu za evropske in zunanje zadeve, Ministrstvu za kulturo, Čebelarski zvezi Slovenije, Slovenski čebelarski akademiji in vsem drugim organizacijam in posameznikom, ki gradite slovensko čebelarsko in hkrati s tem tudi našo čebeljo diplomacijo. Ministrico in vse vas obenem pozivam, da ste tudi še naprej drzni in ambiciozni pri nadaljnji rasti naše skupne opraševalske zgodbe. Vemo, da so opraševalci najboljši kazalnik stanja okolja in da se nekatere njihove vrste skrb vzbujajoče redčijo. Prostoživeče čebele samotarke nimajo čebelarja, ki bi bdel nad njimi in zato so njihovi habitati še bolj ogroženi. Več je treba vlagati v raziskave, kar
je tudi motiv letošnje podelitve Zlate čebele.
Kaj vse pa lahko kot posamezniki naredimo za opraševalce?
 Zasadimo lahko medonosne rastline in te naj bodo raznolike, da bodo cvetele čez vse leto in naj bodo značilne za okolje, kjer živimo;
 zagotovimo lahko zatočišča za opraševalce in dostop do vode, ki jo potrebujejo tako za pitje kot poleti za hlajenje;
 pri pridelavi hrane se izogibajmo pretirani rabi pesticidov in kosimo, če res moramo, v poznih popoldanskih urah, ko je paša že končana;
 kot potrošniki pa moramo opolnomočiti z informacijami, od kod in kakšna je hrana, ki jo uživamo ter z nakupom izdelkov podpirajmo lokalne čebelarje in kmete.
Hvala za pozornost in srečno pri vaših aktivnostih, okrepite jih, v dobro planeta Zemlja.

Foto: Bor Slana/STA