Danes se je na Ptuju s predajo oblasti županje Nuške Gajšek karnevalskemu princu Marku Šamperlu, Francescu Guffanteju, ptujskemu mestnemu sodniku, tudi uradno pričelo 65. Kurentovanje. Etnografsko povorko in Obarjado je danes na Ptuju doživelo 17.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine.
| Borut Ambrožič |  | | |
| Za jaz | |||
PTUJ: 22. februar – 2025
Z današnjim dnem se je začelo ptujsko Kurentovanje 2025.
Med 22. februarjem in 4. marcem 2025 se bodo zvrstili številni zanimivo dogodki, ki že leta privabljajo v mesto številne obiskovalce.
Prvi dan se že po tradiciji začne z etno povorko pustnih likov, ki na ptujskih ulicah in trgih pričarajo edinstveno doživetje. Med njimi najdemo kurente, kopjaše, cigane, orače, ruse, piceke, idr.
Na letošnjem ptujskem kurentovanju je prisotnih okoli 800 kurentov.
Osrednji lik pustnega kurentovanja je kurent ali korant, kot mu pravijo na podeželju, in je najbolj množičen tradicionalen pustni lik, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo ter prinaša srečo in zadovoljstvo. Prvotno so bili kurenti kot plužarji in spremljevalci del pustnih oračev. Njihovi samoatojni obhodi so se verjetno začeli v drugi polovici 19. stoletja v Markovcih in okoliških vaseh. Kasneje so se obhodi kurentov začeli tudi v drugih krajih.
Kurenti se pojavljajo v skupinah, spremlja pa jih eden ali več hudičev.
Prvo kurentovanje na Ptuju je bilo organizirano leta 1960. Do druge polovice 20. stoletja so se v ‘kurentijo’ (pernata ali rogata kapa, kožuh, zelene ali rdeče pletene dokolenke s posebnim vzorcev, veriga, zvonci, ježevka, na katero so običajno pripeti ženski robci). oblačili samo starejši fantje, danes pa tudi ženske in otroci. Tradicija, da so v opravo rogatih kurentov oblečeni le moški je ohranjena do danes.
Kurentije z dolgodlakimi kožuhi so unikatne, saj si jo vsak kurent da izdelati po lastnem naročilu.
Kurentov izvor še ni pojasnjen, je pa nekaj domnev, ki so povezane z ilirsko-keltskim izročilom, z naseljevanjem Uskokov v 16. stoletju, itd.
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je leta 2017 obhode kurentov / korantov vpisala na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.