Prejeto

Bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Foto: Rade Bakračević – arhiv Štajerske novice.

Borut Pahor | 13:24 (pred 7 urami) | ![]() ![]() ![]() | |
Za desk, skp: jaz![]() |
GOVOR, 15. marec 2025
Bivši predsednik Pahor in predsednik Mattarella sta v Gorici v Italiji prejela prestižno nagrado
Bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella sta danes v Gorici/Gorizia prejela prestižno nagrado Mesta Gorica, ki jo občina in dekanija vsako leto podeljujeta ob praznovanju mestnih zavetnikov, sv. Hilarija in sv. Tacijana.
Slovesna podelitev je potekala v Avditoriju furlanske kulture v gledališču Verdi v Gorici. Prireditelji so za tokratno priložnost pripravili posebno in unikatno izdajo nagrade, ki je nastala v sodelovanju z Evropskim združenjem teritorialnega sodelovanja (EZTS).
V okviru dogodka so nastopili tudi šolarji goriških prvostopenjskih srednjih šol Ivan Trinko in Vittorio Locchi.
V nadaljevanju besedilo govora bivšega predsednika ob prejemu nagrade (Velja govorjena beseda!):
“Spoštovani gospod predsednik,
Spoštovani gospod župan,
Ostali visoki gostje,
Gospe in gospodje,
Dragi prijatelji,
Od srca se zahvaljujem za visoko priznanje.
To, da ga sprejemam hkrati z italijanskim predsednikom in prijateljem Mattarello, mu daje zame prav poseben, dragocen pomen.
To, da sva skupaj deležna te časti prav v času, ko sta obe Gorici skupaj Evropska prestolnica kulture, pa priznanju daje dodatno težo in izjemno simbolno vlogo.
Zato me prevzemajo močna čustva. Toda priznanje sprejemam s ponižnostjo.
Hvaležen sem vsem tistim, ki so me vzgajali v duhu medsebojnega spoštovanja in razumevanja med Slovenci in Italijani.
Ne kljub grenkim zgodovinskim izkušnjam, temveč prav zaradi njih.
Hvaležen sem vsem tistim, ki so me spodbujali in bodrili pri mojem stremljenju za spravo, dobro sosedstvo in prijateljstvo med sosednjima narodoma.
V mislih sem zdaj tudi s tistimi naprednimi intelektualnimi in političnimi velikani, ki so prepoznali priložnost skupne evropske prihodnosti in me navdahnili za iskrena prizadevanja za uveljavitev njenih vrednot.
Naposled pa sem prav posebej hvaležen Italijanskemu predsedniku in prijatelju Sergiu Mattarelli.
Bil sem deležen milosti usode, da sem imel privilegij sodelovanja s tako modrim in pogumnim državnikom.
Skupaj sva se trudila ustvariti boljši svet, za katerega upava, da bo mladim generacijam Slovencev in Italijanov in vseh Evropejcev v prihodnje omogočil neverjetno plemenite dosežke v skupno dobro.
Naj nihče ne misli, da nama je bilo pri tem vselej lahko.
Toda gnala naju je odgovornost za mirno sožitje in skupno evropsko prihodnost.
Verjela sva, da dobro in pravično naposled vedno zmaga. Če še ni zmagalo, še ni konec in je treba iti vztrajno naprej.
Ko se ozrem nazaj na storjeno, me prevzemajo občutki zadoščenja.
Naredila sva nekaj dobrega.
Spoštovane gospe in gospodje,
vročitev te nagrade je opomin času in razmeram, v katerih se je danes znašel svet.
Namesto spoštovanja mednarodnega pravnega reda in njegovih ustanov, ki naj bi skrbele za mir in varnost, se vsiljuje politika surove moči in interesnih sfer.
Zdi se, da ni nič več svetega.
Evropska unija, naša skupna domovina, je zlasti v teh razmerah šibka navznoter in navzven.
Toda to ne pomeni, da ne more biti močnejša, navznoter in navzven.
Njena priložnost pa ni v tem, da se navzame slabih navad in politik, temveč da pametno in vztrajno razvija in krepi tisto, kar jo je nenazadnje vzpostavilo: sprava, sožitje, demokracija, človekove pravice, svoboda govora in strpnost.
V razmerah, ko se svet sprašuje, ali bomo kontroverze rešili po mirni poti ali z uporabo sile, je odločilno, da se združena Evropa vzpostavi kot povezana skupnost, ki zmore skupaj določiti smer pogumnega razvoja.
Težko bo, morda celo zelo težko.
Ne smemo obupati in se prepustiti malodušju.
To bi pomenilo, da smo otroke in vnuke pustili na cedilu.
Iz zgodovinskih izkušenj vemo, da je vselej, v še tako težkih razmerah, mogoče najti plemenito pot, še zlasti, če nas vodijo plemeniti cilji.
Nikoli kot v zadnjem času vera v to našo sposobnost ni bila tako odločilna kot zdaj.
Skupaj nam bo uspelo.”