FOTO: RADE BAKRAČEVIĆ – arhiv Štajerskih novic.

Mestni svetniki mestnega sveta MO Maribor so se sestali na redni marčevski seji, kjer so sprejeli dnevni red z vsemi predlaganimi širitvami dnevnega reda, potrdili skoraj vse točke predlaganega dnevnega reda. 

Potrdili so tudi novo direktorico Lutkovnega gledališča Maribor Ksenijo Repina za obdobje petih let. Aleš Ciringer je bil ponovno potrjen za direktorja Javnega zavoda Gasilska brigada Maribor. 

Med drugim so obravnavali in potrdili Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Maribor za leto 2025 in Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda za leto 2025, Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o., ki daje soglasje za povečanje kapitala družbi Nigrad za pridobitev zemljišča v Dogošah.

Mestni svetniki so prav tako odločali o cenah programov v javnih vrtcih na območju Mestne občine Maribor in jih potrdili s 23. glasovi za in 14. proti. Mestni svet pa je zavrnil spremembe Sklepa o določitvi cen programov javnih vrtcev na območju mariborske občine in sicer z 18. glasovi proti in 13. glasovi za. 

Potrjen je bil tudi Investicijski dokument – Letni program obnove objektov in nakupa opreme na področju predšolske vzgoje za leto 2025, kjer so načrtovana investicijska vzdrževalna dela na objektih v višini 667.548 EUR, ter nakup opreme v vrednosti 196.157 EUR. Strošek investicij je v višini 1.381.500 EUR, v kar je vključena obnova centralne kuhinje v Vrtcu Jožice Flander, enota Vanček Šarh z nadzorom, obnova centralne kuhinje v Vrtcu Jadvige Golež, enota Betnavska z nadzorom in obnova sanitarij ter igralnic v Vrtcu Otona Župančiča, enota Lenka z nadzorom. 

Potrjen je bil tudi Investicijski dokument – Letni program obnove objektov in nakupa opreme na področju izobraževanja za leto 2025, kjer so načrtovana investicijska vzdrževalna dela na objetih v višini 874.134 EUR, ter nakup opreme v vrednosti 200.000 EUR. Na področju investicij je načrtovana kuhinja v OŠ Leona Štuklja Maribor za kar bo mariborska občina pripravila lastno dokumentacijo. 

Mestni svet je potrdil tudi Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) – Park ob Pekrskem potoku v Mariboru, faza 1 (podenota C in D). V projekt je vključena ureditev parkovne poteze v dolžini 800 m in 2.6 ha, ureditev koloparka (pumptrack), ureditev novih zelenih površin, zasaditev 240 dreves, 3.000 grmovnic, ureditev travnikov in zelenic, ureditev površin za kolesarje, pešce, gibalno ovirane osebe, ureditev površin za druženje, otroških igrišč, fitnesa na prostem, 22 stojal za kolesa in pasjega parka. Začetek del se predvideva v začetku leta 2026. Ocenjena vrednost projekta je 2.9 milijona EUR, MO Maribor pa računa na 98.89% sofinanciranje iz mehanizma CTN. 

Potrjen je bil tudi Dokument identifikacije investicijskega projekta – Ureditev Ljubljanske ulice (od Ul. Pariške Komune do Ceste proletarskih brigad), gre za ureditev 805 metrov dolgega odseka lokalne glavne ceste na območju MČ Tabor. Na odseku se uredi prostor za pešce in kolesarski pas, zelenica z drevoredom in vozni pas v širini tri metre. Na odseku je predvidena omejitev hitrosti na 30 km/h. Vozna pasova bosta ločena s sredinsko prekinjeno črto, prehodi za pešce in kolesarje iz cestnih priključkov bodo dvignjeni na trapezno ploščad, s čimer se kolesarjem omogoča gladek prevoz križišča, hkrati pa se umirja motorni promet pri uvozu in izvozu iz stranske ulice. Nameščena bo nova javna razsvetljava in komunalna infrastruktura. Obstoječa vitalna drevesa se ohranijo, na ostalih mestih se zasadi nov drevored s 70. novimi drevesi z razširjenim prostorom za razrast korenin. Vrednost projekta je 3 milijone EUR, mariborska občina bo kandidirala za pridobitev sofinancerskih sredstev mehanizma CTN v višini 80%, kar znaša 2 milijona EUR. Predviden začetek del je 2026 in zaključek sredi leta 2027. 

Z izvedbo načrtovane naložbe bo MO Maribor uredila navedeni odsek Ljubljanske ulice v skladu z načeli trajnostne mobilnosti in s tem izboljšala pogoje za spodbujanje pešačenja, kolesarjenja in drugih oblik trajnostne mobilnosti v mestu, prispevala k varnosti in udobju pešcev in kolesarjev ter k povečanju kakovosti življenja prebivalcev v tem delu mesta. 

Mestni svet MO Maribor se je z 19. glasovi za in tremi proti seznanil s Študijo umestitve stacionarnih merilnikov hitrosti ob občinskih cestah v MO Maribor, ki jo je pripravila Fakulteta ta gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Osnovni namen študije je bil predlagati potencialne lokacije za namestitev stacionarnih merilnikov hitrosti ob občinskih cestah v Mestni občini Maribor (MOM) z namenom izboljšanja prometne varnosti, še posebej za ranljive udeležence, kot so pešci in kolesarji. Študija temelji na analizi prometne varnosti, značilnostih občinskega cestnega omrežja, prometnih obremenitev, preteklih meritev hitrosti, podatkov iz policijske statistike ter drugih pomembnih podatkov iz tega področja. Študija sledi ciljem Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2023–2030 ter načelom »Varnega prometnega sistema« (Safe System Approach).

Pri določitvi predlaganih potencialnih lokacij za postavitev stacionarnih merilnikov hitrosti se je upoštevalo:

• Prometne obremenitve na občinskih cestah
• Število prometnih nesreč z udeleženimi pešci in kolesarji v obdobju 2013-2022
• Značilnosti cestno-prometne infrastrukture (kolesarski pasovi, nesemaforizirani prehodi za pešce, ukrepi za umirjanje prometa itd.)
• Rezultati izmerjenih hitrosti na občinskih cestah v preteklih letih
• Lokacije objektov / ustanov, kis os cilj / izvor večjega števila pešcev / kolesarjev (118 lokacij, npr. OŠ, vrtci, zdravstveni domovi, lekarne, trgovski centri ipd.)

Na podlagi opravljenih analiz je v študiji predlaganih naslednjih 18 potencialnih lokacij za postavitev stacionarnih merilnikov hitrosti (razvrščeno po abecedi):

1. Čufarjeva cesta

2. Gorkega ulica

3. Gosposvetska cesta

4. Kopitarjeva ulica

5. Krekova ulica

6. Lackova cesta

7. Ljubljanska ulica

8. Meljska cesta

9. Na Poljanah

10. Oreško nabrežje

11. Partizanska cesta

12. Streliška cesta

13. Strossmayerjeva ulica

14. Titova cesta

15. Ulica heroja Nandeta

16. Ulica Moše Pijade

17. Ulica Pariške komune

18. Vrbanska cesta

Študija poudarja potrebo po sistemskem pristopu k umirjanju hitrosti, ki vključuje kombinacijo

infrastrukturnih ukrepov, nadzora in ozaveščanja voznikov. Predlagane rešitve prispevajo k trajnostni prometni varnosti in zmanjšanju tveganj za najranljivejše udeležence. Učinkovita uporaba stacionarnih merilnikov hitrosti lahko pripomore k znižanju povprečnih hitrosti in posledično zmanjšanju prometnih nesreč, še posebej v urbanih območjih, kjer so konflikti med motornim in nemotoriziranim prometom najpogostejši. Ključno je, da se njihova postavitev izvaja premišljeno, na podlagi analiz in v kombinaciji z drugimi ukrepi prometne varnosti, da bi dosegli dolgoročne pozitivne učinke na varnost vseh udeležencev v prometu.

Na predlog mestnega svetnika Milana Mikla je bil na dnevni red uvrščeno tudi gradivo Preklic prometne ureditve CONA 30 v Kamnici in izvedba prometnih ukrepov na Cesti v Rošpoh. Mestni svetniki so predlagane sklepe potrdili z glasovi 14 za in 12 proti.