Borut Ambrožič

Ob Mednarodnem dnevu diet z Zvezdano Maurič Vražič 

Mednarodni dan brez diete / International No Diet Day (INDD) obeležujemo vsakega 6. maja od leta 1996. 

Pobudnica akcije Mary Evans Young, ki se je začela v Veliki Britaniji, v Hyde parku, v Londonu je bila Mary Evans Young.

V letih, ki so sledila začetnemu dogodku je ta prerasel v globalno kampanjo ozaveščanja o pomenu zdrave in uravnotežene prehrane ter o škodljivosti različnih diet. 

Angležinja Mary Evans Young, ki je tudi sama okrevala od anoreksije je ustanoviteljica in direktorica organizacije ‘Diet breakers’. 

Svoje izkušnje na temo prehranjevanja je zbrala v knjigi ‘Diet Breaking: Having it All Without Having to Diet’, ki je izšla leta 1995 v angleškem jeziku pri založbi Hodder & Stougton. 

Globalna kampanja ‘Mednarodni dan brez diete’ izpostavlja:

– pomen zdrave in uravnotežene prehrane,

– sprejemanje svoje postave, 

– diskriminacijo glede teže,

– zavedanje o škodljivosti diet za zdravje. 

Ob Mednarodnem dnevu brez diet smo se pogovarjali s predsednico Strokovnega združenja nutricionistov in dietetikov Slovenije in podpredsednico Zveze slovenskih društev za boj proti raku Štajerske Maribor.

Vprašanje: Ste specialistka klinične dietetike. Ali lahko našim bralcem na kratko pojasnite ta pojem?

Klinični dietetiki smo prehranski strokovnjaki, ki delujemo na področju svetovanja zdravih in obolelih posameznikov ali skupin. 

Vprašanje: Ali pri vašem delu, kot vodja referenčnih ambulant v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor pogosto uporabite pridobljena znanja iz klinične dietetike?

Promocija zdravega načina prehranjevanja in zdravega načina življenja sta dnevni agendi mojega vsakdanjika. Neredko pacientom povem, da je za lastno zdravje v prvi vrsti odgovoren vsak posameznik in da si lahko s preventivnim ravnanjem prihranimo veliko zdravstvenih težav.

Vprašanje: Kakšen je pomen uravnotežene prehrane?

Z uravnoteženim prehranjevanjem ohranjamo in/ali izboljšujemo svoje zdravje in s tem tudi kakovost življenja. Dokazano je, da dejavniki nezdravega življenjskega sloga povzročajo nastanek, napredovanje nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni.

Vprašanje: Katere so te bolezni?

Med kronične nenalezljive bolezni, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga sodijo: debelost, osteoporoza, diabetes tipa 2, bolezni srca in ožilja, nekatera kronična pljučna obolenja, nekatere vrste raka, bolezni prebavil, itd.  

Vprašanje: Omenili ste debelost. Kako je s prekomerno telesno težo v Sloveniji?

Večjo telesno maso od priporočene ima več kot dve tretjini moških in slaba polovica moških. 

Debelost je odraz neravnovesja med energijskim vnosom in porabo. Poleg dednega elementa, ki vpliva na razvoj debelosti, je treba upoštevati tudi vplive okolja v katerem živimo. Pri ugotavljanju čezmerne hranjenosti in debelosti si v grobem pomagamo z t. i indeksom telesne mase (ITM), ki je pravzaprav razmerje med telesno maso in kvadratom telesne višine. Sicer pa je vedno zapovedana individualna obravnava. 

Vprašanje: Kako si razlagate ozaveščevalne akcije, ki promovirajo lokalno pridelano hrano?

Lokalno pridelano sezonsko sadje, zelenjava, idr ima višjo hranilno vrednost, je optimalno dozorelo, ne potrebuje konzervansov. Zaradi kratkih dobavnih verig pa ima taka hrana pozitiven vpliv na varstvo okolja in tudi na ekonomsko podporo pridelovalcev. 

Naši predniki so poznali prednosti sezonskega prehranjevanja.

Vprašanje: Kako pa je z dietami?

Zelo pomembno je prehranjevalne navade oblikovati že zelo zgodaj. Prav tako jih moramo spodbujati in ohranjati v vsakem življenjskem obdobju. Smernice zdravega prehranjevanja priporočajo 3 do 5 obrokom dnevno. Pomembno vlogo ima zajtrk, ki nam da energijo za začetek dneva. V povprečju še vedno premalo zaužijemo sadja, zelenjave, polnozrnatih žitnih izdelkov in rib. Številne raziskave in praksa kažejo, da ‘tako imenovane’ diete na dolgi rok ne prinašajo želene rezultate in so lahko zdravju škodljive.

Vprašanje: Kaj bi na koncu svetovali našim bralcem?

Že danes se lahko odločite opustiti škodljive razvade. Pri tem vam je lahko v pomoč tudi 12 priporočil Evropskega kodeksa proti raku. Začnite zdaj, da ne bo kasneje prepozno!