Foto: RADE BAKRAČEVIĆ – ŠTAJERSKE NOVICE.

Kot so na konferenci za novinarje v četrtek 22. maja sporočili direktor Narodnega doma Maribor
Vladimir Rukavina, vodja programa klasične glasbe Barbara Švrljuga Hergovich in Tina Vihar,
producentka Mladinskega cikla, se bodo častitljivi obletnici poklonili z glasbenim slavjem: z
gostovanji izjemnih glasbenih umetnic in umetnikov, zasedb in orkestrov, ki krojijo sam vrh
svetovne klasične glasbe.

Na desetih abonmajskih koncertih Orkestrskega in Komornega cikla se
bodo z eminentnimi gosti skozi skrbno izbrane koncertne sporede ozirali na bogato preteklost pa
tudi obetajočo prihodnost, ob tem pa skozi vrhunske interpretacije priljubljenih, kanoničnih pa tudi
povsem svežih glasbenih stvaritev ponudili tudi nov pogled na čas, v katerem živimo.  
  
Da ima na področju klasične glasbe Maribor še kako obetajočo koncertno prihodnost, saj si je s
svojimi skrbno zasnovanimi koncertnimi sezonami uspel izgraditi ugled koncertnega središča, v
katerem velja nastopiti, je poudarila Barbara Švrljuga Hergovich in trditev podkrepila z odzivi
vabljenih umetnikov. Tudi najuglednejši, ki sicer polnijo dvorane največjih svetovnih koncertnih
središč sveta, se vabilu v Mariboru z veseljem odzovejo.  
  
V novi sezoni bo tako mariborsko občinstvo s ponovnim gostovanjem počastil sloviti Kvartet Ébène,
nesporno prvo ime godalnih kvartetov na svetu ta hip. Po navdušujočem lanskem koncertu, ki je
Dvorano Union dvignil na noge, se vanjo vračajo z monumentalnim sporedom. Sestavljajo ga
izključno Beethovnovi godalni kvarteti, ki jih poznavalci in sladokusci označujejo kot vrhunec
zahodnega glasbenega kanona. Ni pretiravanje, da so pariški glasbeniki za tak spored najboljša izbira.
Beethovnu se posvečajo vse od začetkov svojega delovanja pred dvajsetimi leti, prav posebno
pozornost pa so kvartetom namenili ob 250-letnici skladateljevega rojstva, ko so jim posvetili več kot
leto dni trajajoči koncertni niz. Vseh šestnajst so tudi posneli in jih izdali na seriji zgoščenk z odločnim
kritiškim odzivom, ki je botroval odmevni turneji s koncerti v najeminentnejših dvoranah po vsem
svetu, od znamenite newyorške Carnegie Hall do Suntory Hall v Tokiu. Da bomo enakemu sporedu v
izvedbi godalnega kvarteta, ki ga stroka prišteva med največje vseh časov lahko prisluhnili tudi v
Mariboru, je darilo, ki pritiče jubilejnemu slavju, obenem pa obeta tudi enega vrhuncev
osemdesetletnega koncertnega dogajanja. 
  
Naslednje veliko ime sezone je Isabelle Faust. Umetnico, ki jo kritiki enoglasno uvrščajo med
najboljše violinistke in violiniste vseh časov, je težko opisati brez oznake zvezdnica. Te se v Koncertni
poslovalnici pri opisih glasbenikov sicer raje izognejo, a tokrat jo je treba zapisati. In to kljub temu, da
je nemška glasbenica tudi sama ne mara, zato zavestno beži pred medijsko pozornostjo. Tudi brez nje
si je z vrhunskimi interpretacijami in skrbno pretehtanimi sodelovanji (da lahko tu naštejemo
najvidnejše dirigente, soliste, orkestre in festivale današnjega časa, se razume) tako pri strokovni
javnosti kot pri občinstvu in celo med kolegi ustvarila ugled, s kakršnim se lahko pohvalijo le redki.
Večkratno dobitnico malone vseh najprestižnejših nagrad (gramophone, echo klassik, diapason
d’or…) odlikuje prepoznavna umetniška govorica, grajena na tehnično briljantnih in do potankosti
premišljenih interpretacijah, ki ne stavijo na virtuoznost, temveč osupnejo s poglobljenostjo in
ponotranjenostjo. Vse skupaj krona še razpoznaven, srebrno mehak zven Stradivarijeve violine
Sleeping Beauty iz leta 1704 in ko k temu pripišemo še spored, ki prinaša dve nadvse priljubljeni deli
violinskega repertoarja, Mendelssohnov Koncert in Schumannovo Fantazijo, je na dlani, da se obeta
še en vrhunec jubilejne sezone in koncert, ki bo s ponosom zapisan v mariborsko koncertno
zgodovino. 
  
V Dvorano Union v jubilejni sezoni prihajajo tudi cenjena pianistka Elena Baškirova, zagotovo ena
največjih in najvplivnejših komornih glasbenic vseh časov, pianist Kristian Bezuidenhout, eden najbolj
cenjenih interpretov Mozartovega klavirskega opusa ter Wigmorski solisti pod vodstvom slovitega
klarinetista Michaela Collinsa. Med orkestri velja našteti nemški dvojček: Simfonični orkester SWR in

Simfonični orkester WDR in Orkester Slovenske Filharmonije, izpostaviti pa vselej vrhunski Komorni
orkester iz Basla, ki prihaja v družbi pianistke Alexandre Dovgan. Ta v svetu velja za pravo senzacijo,
saj je že v rosnih najstniških letih nanizala uspešne debije v najprestižnejših koncertnih dvoranah
(berlinska Filharmonija, Tonhalle, Concertgebouw) in festivalih (Salzburg, Rheingau, Gstaad, Verbier).
Pri tem gostovanju je omembe vredno še, da bo koncert tudi slovensko obarvan: na sporedu bo
namreč tudi skladba v Mariboru delujoče skladateljice Nane Forte. Še dvoje vrhunskih slovenskih
imen najavljajo: sladokusce bo navdušil vselej izjemni Alexander Gadjiev, zvezdniški lesk pa bo
jubilejnemu slavju dodal z že tretjo nominacijo za nagrado grammy ovenčani kitarist Mak Grgič. 
  
Da ob jubileju ne slavijo preteklosti, temveč se še kako ozirajo tudi v prihodnost, je pojasnila Tina
Vihar, producentka Mladinskega cikla in poudarila, da jo gradijo s skrbno vzgojo mladih poslušalcev,
bodočih obiskovalcev koncertov klasične glasbe, danes pa ponosnih lastnikov abonmaja Pizzicato,
Crescendo in Furioso. Kontrabasist Miha Firšt, kitarist Igor Leonardi, Slovenski orkester flavt z
Matejem Zupanom ter pianista Iztok Kocen in Jan Sever, ki je na dogodku ob predstavitvi sezone tudi
nastopil, je le nekaj glasbenikov, ki so jih letos povabili k sooblikovanju Mladinskega cikla, edinega
stalnega abonmajskega koncertnega cikla, namenjenega izključno otrokom in mladini. 
  
P.S.
Ker so jubileji običajno tudi priložnost za inventure, le nekaj podatkov, ki še dodatno potrjujejo
trditev, da ima koncertno delovanje na področju klasične glasbe v Mariboru lepo prihodnost. Glede
na povprečje zadnjih 12. let se je število abonentov Komornega cikla povečalo za 50%, še občutnejša
pa je rast prodanih vstopnic za komorne koncerte, ki je za kar 215% višja. Podatek je še toliko bolj
impresiven, če vemo, da velja komorna glasba za zahtevnejšo in zato v primerjavi z orkestrskimi
koncerti praviloma nagovarja ožji krog poslušalcev.