V 24 urah zabeležili več kot 300 vrst, od tega 100
zavarovanih
V Radencih več kot 70 strokovnjakov iz štirih držav
(Radenci, 7. junij 2025) V okviru dogodka BioBlitzSlovenija so Radence za 24 ur
preplavili številni naravoslovci, oboroženi z daljnogledi, metuljnicami, zvočnimi
detektorji, fotoaparati in lupami. Na pobudo Radenske Naturelle je več kot 70
strokovnjakov iz štirih držav, popisovalo floro, fungo in favno. Že po prvem pregledu
so v sistem vnesli 300 vrst, od tega 100 zavarovanih vrst. Dogodek je znova dokazal,
da lahko človek, industrija in narava uspešno sobivajo, če naravi le prisluhnemo.
V času, ko narava doživlja vse večje pritiske, je spremljanje števila in raznolikosti vrst
ključnega pomena – a pogosto prezrto. Zato so raziskovalci biodiverzitete iz različnih
organizacij leta 2017 zasnovali BioBlitz Slovenija, dogodek, ki združuje poznavalce vrst in
prostovoljce pri intenzivnem raziskovanju biodiverzitete izbranega območja. Lani je pobuda
prejela tudi nagrado Natura 2000 za slovenski inovativni dosežek znanosti.
»Knjižnica« podatkov o biodiverziteti bo letos še bogatejša
Letošnji BioBlitz, ki je v Radencih potekal na pobudo podjetja Radenska in Radenske
Naturelle, je poleg slovenskih strokovnjakov za biodiverziteto privabil tudi
strokovnjake iz sosednje Avstrije, Nemčije in Španije. Skupno se ga je udeležilo
kar 72 strokovnjakov iz  32 različnih organizacij.
»Popisovali smo glive, mahove, višje rastline, dvoživke, plazilce, netopirje in druge sesalce,
ptice, različne skupine rakov, metulje, mravlje, kačje pastirje, hrošče, kožekrilce, stenice,
škržade, kobilice, ribe in še bi lahko naštevali. Po prvih vtisih lahko rečemo, da je narava
tukaj, kljub temu, da je trenutno zelo sušno, še kako živa,« je povedal Nino Kirbiš,
soorganizator Bioblitza, Herpetološko društvo – Societas herpetologica Slovenica.
Presenetila ga je velika prisotnost invazivne vrste signalnega raka, po drugi strani pa visoka
gostota rogača, največjega hrošča v Evropi. »Kot zanimivost lahko povem, da smo našli tudi
veliko urho, žabico, ki ima zenice v obliki srčkov.«
Bioblitz sta obiskala tudi biologa Werner Holzinger in Daniel Lizbauer iz Inštituta Ökoteam
Graz: »Območje reke Mure nam je dokaj blizu, saj imamo številne projekte v podobnih
habitatih. Vseeno sva našla tukaj zanimive vrste. Presenetilo naju je, da sva našla škržatka,
v Avstriji in Sloveniji ogroženo, redko vrsto, ki je tukaj v Radencih, ob reki Muri, prisotna v
velikem številu.«
Terenskemu delu sledi urejanje in digitalizacija podatkov
»24-urno terensko delo je za nami, sedaj pa večino udeležencev čaka še dokončno
določanje vrst, pregled vseh fotografij in urejanje podatkov, ki je še bolj zamudno delo od

samega terenskega popisa. Vse zbrane podatke bomo do konc leta javno objavili v lani
vzpostavljenem državnem informacijskem sistemu za naravo – NarcIS, za katerega skupaj s
partnerji skrbi Agencija RS za okolje (ARSO). Že v tem trenutku smo v sistem vnesli več kot
300 vrst, za občutek – pred tem je bilo v sistemu za to območje le 50 vrst,« pove Damjan
Vinko, Slovensko odonatološko društvo, soorganizator Bioblitza. Kot doda, bobo s tem
dogodkom prispevali k izboljšanju znanja o biotski pestrosti Radencev oziroma tudi Slovenije
kot take.
»Veseli nas, da že prvi vpogled v našo okolico kaže, da je ekosistem kjer imamo naše vrtine
in je v neposredni bližini naše polnilnice vode, živahen, uravnotežen in pester. To je
pomemben dokaz, da v lokalnem okolju učinkovito sobivamo z naravo- kar je tudi naša vizija
za prihodnost,« je povedala Natalija Kreft, predstavnica podjetja Radenska »S podporo
Bioblitzu nismo samo prispevali k edinstvenemu popisu, temveč smo imeli priložnost
spoznati, kaj nam naše okolje sporoča. Med drugim kako moramo kot podjetje in lokalna
skupnost bolje poskrbeti za invazivne rastlinske in živalske vrste, da moramo spodbujati
sonaravne kmetijske prakse kot je ohranjane cvetočih travnikov, saj ti predstavljajo življenjski
prostor ogroženim vrstam organizmov.«
Sodelovanje je ne samo potrebno – temveč tudi možno
BioBlitz Slovenija izpostavlja veliko nujnost po ohranjanju slovenske narave, pa tudi njenemu
proučevanju, monitoringu ter vključevanju tem ohranjanja narave v državne politike. Obenem
je tudi dokaz, da je sodelovanje velikega števila strokovnjakov, pa tudi gospodarstva oziroma
podjetij, kot je Radenska, ne samo potrebno temveč tudi izvedljivo.
»Žal ima državno naravovarstvo premalo posluha za spremljanje stanja biodiverzitete
Slovenije. Zato smo še toliko bolj veseli in ponosni na dejstvo, da nam izvedba dogodka
BioBlitz Slovenija uspeva predvsem s sprostovoljnim delom strokovnjakov, biologov, pa tudi
s podporo podjetij, kot je Radenska, ki se je pridružilo našim pobudam in jih finančno
podprlo,« zaključi Damjan Vinko.