| Borut Ambrožič |  | | |
| Za jaz | |||
Generalna skupščina Združenih narodov je na svojem zasedanju, 3. junija 2025 z resolucijo A/79/L.razglasila 27. junij za Mednarodni dan gluhoslepote / International Day of Deafblindness.
Pobuda prihaja s strani Svetovne zveze gluhoslepih.
Kdo so gluhoslepi?
Gluhoslepi imajo hkratno okvaro sluha in vida. Marsikdo je napačno prepričan, da gre za gluhoslepoto samo v primerih, ko je pri posamezniku zaznana kombinacija popolne slepote in popolne gluhote. To pa ne drži. Ljudje z gluhoslepoto imajo različne kombinacije okvar sluha in vida, poleg navedenega imajo lahko tudi druge ovire ali bolezenska stanja. Zato govorimo o veliki raznolikosti ljudi z gluhoslepoto. Tudi njihove potrebe so individualne in specifične, prav tako vrsta in raven podpore, ki jo potrebujejo.
Gluhoslepota je samostojna, specifična invalidnost, pri kateri gre za kombinacijo hkratne okvare vida in sluha, do te mere, da se okvarjeni čuti med seboj ne morejo nadomeščati. Gluhoslepota vpliva na socialno življenje, komunikacijo, dostop do informacij, orientacijo in zmožnost prostega ter varnega gibanja.
Izbrani datum za ta mednarodno ozaveščevalni mejnik so vezali na datum rojstva ameriške pisateljice, borke za človekove pravice in predavateljice Helen Keller (1880-1968).
Sluh in vid je izgubila pri 19 mesecih starosti in je leta 1904 kljub invalidnosti kot diplomirala na Radcliffe Institute for Advanced Study v ZDA.
Gluhoslepota je kombinacija dveh invalidnosti, in sicer okvare sluha in vida, pri čemer se okvarjenu čuti ne morejo nadomeščati.
Gre za stoodstotno invalidnost pri kateri so možne različne kombinacije okvare sluha in vida:
– gluhota in slepota
– gluhota in slabovidnost
– naglušnost in slepota
– naglušnost in slabovidnost
Gluhoslepota je lahko prirojena, pridobljena ali starostna, ki je tudi najpogostejša, in sicer po 65 letu starosti.
Po podatkih Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, pridobljenih na podlagi različnih mednarodnih raziskav, je v Evropski uniji okoli 3 milijone oseb z gluhoslepote, v Sloveniji okoli 10.000 ljudi z gluhoslepoto.
Podatki Svetovne zveze gluhoslepih (WFBD) je na svetu med 0,2 in 2% gluhoslepih ljudi.
V Sloveniji na tem področju že več kot dve desetletji aktivno deluje Združenje gluhoslepih DLAN.
Rdečo-bela palica je pomemben prepoznavni znak gluhoslepih in pripomoček pri mobilnosti.