Prejeto

Borut Ambrožič	16:05 (pred 1 uro)
FOTO: RADE BAKRAČEVIĆ – ŠTAJERSKE NOVICE.

Mednarodni dan parlamentarizma obeležujemo 30. junija vse od leta 2019. 

Leto poprej je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo A/RES/72/278, s katero je 30. junij razglasila za Mednarodni dan parlamentarizma / International Day of Parliamentarism.

Mednarodni mejniki, ki jih razglasijo Združeni narodi izpostavljajo pomembne globalne družbene teme. 

Namen tega mednarodnega mejnika je ozaveščanje javnosti o vlogi parlamentarne demokracije 

Za letos izbrani slogan se glasi – Enakost spolov, dejanje za dejanjem – izpostavlja pomen uravnoteženega zastupanja v parlamentu po spolu.

Kljub izboljšanju zastopanosti ženskih parlamentark (poslank) v parlamentih, moški še vedno prevladujejo.

Po podatkih Združenih narodov je bilo leta 1978 le 7,7% ženskih parlamentark, poslank. Danes se je ta številka povzpela na 30%. 

Začetek sodobnega slovenskega parlamentarizma predstavljajo prve demokratične volitve v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in nato izvolitev nove slovenske skupščine. Prva demokratična izvoljena skupščina je bila po takratni ustavi tridomna. V svojem kratkem mandatu je sprejela ključne akte v procesu osamosvajanja Slovenije. 

Državni zbor je Ustavo Republike Slovenije ratificiral na seji 23. decembra 1991. S prvimi volitvami v Državni zbor, ki so potekale 6. decembra 1992, je bila osamosvojitvena skupščina razpuščena 23. decembra 1992, ko se je prvič konstituiral Državni zbor. 

Za poslanca ustavodajne skupščine je bil takrat izvoljen rudi Mariborčan mag. Franci Pivec. V osemdesetih letih je deloval tudi kot republiški minister za šolstvo, sicer pa je služboval pretežno v visokem šolstvo in v administrativnih vlogah. 

Slovenski državni zbor je po številu poslancev (90), eden najmanjših predstavniških teles v Evropi. V njem so z enim poslanskim mestom posebaj zastopani tudi pripadniki italijanske in madžarske skupnosti.