Prejeto

Borut Ambrožič

Obiskovalci mariborskih parkov in zelenih javnih površin so v mesecu avgustu naleteli na ozaveščevalne table, ki opozarjajo na prepoved hranjenja prostoživečih živali.

Tablice v mariborskem Mestnem parku, na Slomškovem trgu in ob reki Dravi so del ozaveščevalnega projekta Mestne občine Maribor, ki ozavešča o posledicah neprimernega hranjenja prostoživečih živali. 

V sklopu participativnega proračuna Mestne občine Maribor je bil izglasovan predlog ‘Učne table o primernem hranjenju prosto živečih ptic’

Prostoživeče živali so živali prosto živečih živalskih vrst, kot jih določa zakon, ki ureja ohranjanje narave. 

Prostoživeče živali so živali, ki niso nastale z umetnim izborom ali biotehničnim poseganjem v dedne zasnove in lahko živijo prosto v naravi neodvisno od človeka. 

V neposredni bližini glasbenega paviljona v mariborskem Mestnem parku in mestnega ribnika, stoji vse od zaključka Festivala Lent – Art kampa večja tabla z navodili, kako se obnašati v parku. Med njimi je tudi zapis, da hranjenje ptic in drugih prostoživečih živali ni dovoljeno.

Zakaj prostoživeče labode, race, veverice, ježe, ribe in druge živali naj ne hranimo, navajamo v nadaljevanju:

– ker izgubijo občutek za iskanje hrane

– ker se lahko zaradi tega med živalmi prenašajo različne bolezni

– ker takšna hrana ne zadosti vnosu življenjsko potrebnih hranil

– ker take hrane ne morejo ‘predelati’ v prebavilih 

– ker se preveč razmnožijo

– itd.

Mariborski Mestni park in večina drugih zelenih javnih površin mesta Maribor so predvojna zelena dediščina, ki so jo po pooblastilu takratnih mestnih veljakov vzpostavili članice in člani ‘Mariborskega olepševalnega društva’, ki je bilo ustanovljeno s tem namenom leta 1869.

Danes najstarejša tovrstno društvo deluje pod imenom Hortikulturno društvo Maribor in je nosilec nagrajenih trajnostnih projektov v mestu, regiji in širše. 

Ohranimo naše mesto in vse njene prebivalce, tudi živalske in rastlinske zdrave in dostopne za naslednje generacije.