Datum: 12. 3. 2026

Trgovci so zaskrbljeni, saj potrošnja ostaja precej zadržana.
Letos naj bi realne plače v Sloveniji zrasle za okrog 4 odstotke, kar je ena
od višjih stopenj dohodkovne rasti v zadnjem desetletju in bistveno nad
napovedano 2-odstotno rastjo produktivnosti. Januarski podatki to
veselje hitro umirijo. Realni prihodki v maloprodaji so bili za 1,5 odstotka
nižji kot januarja lani, rahlo decembrsko izboljšanje pa se je razblinilo
brez zaleta. Hkrati je UMAR svojo pomladansko napoved gospodarske
rasti oblikoval pred konflikti na Bližnjem vzhodu in energetskim šokom,
ki je sledil, zato optimizem, ki ga napoved izraža, stoji na precej negotovih
tleh. Potrošnja, ki bi jo rast kupne moči morala okrepiti, ostaja zadržana.
Po podatkih Statističnega urada RS je bil največji januarski upad zabeležen pri
prodaji motornih goriv, kjer so prihodki upadli za 9,1 odstotka. Če goriva
izključimo, so bili prihodki v maloprodaji praktično nespremenjeni, le za 0,1
odstotka višji kot leto prej. Prodaja neživilskih izdelkov se je povečala za 1,1
odstotka, prodaja živil se je zmanjšala za 1,5 odstotka, prihodki v prodaji motornih
vozil pa so na letni ravni upadli za 0,9 odstotka. Na mesečni ravni so bili januarski
prihodki za 1,9 odstotka nižji kot decembrski, kar potrjuje, da je decembrski porast
potrošnje hitro popustil in v novo leto ni prešel z večjim zagonom.
Pomladanska napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) za leto
2026 predvideva 2-odstotno gospodarsko rast. Poganjalo naj bi jo med drugim
tudi zasebno povpraševanje, ki naj bi bilo za 2,8 odstotka višje kot lani, pri
klasičnih storitvah – kamor sodijo trgovina, promet in gostinstvo – pa se pričakuje
celo 5,8-odstotna rast dodane vrednosti. Brezposelnost naj bi ostala nizka, inflacija
pa okoli 2,6 odstotka. Napoved je bila pripravljena še pred nedavnimi konflikti na
Bližnjem vzhodu, ki še vedno trajajo, in energetskim šokom, ki je sledil, zato na
TZS ocenjujemo, da bo dejanska gospodarska slika leta 2026 v nekaterih pogledih
manj ugodna.
»Pri TZS že vrsto let opozarjamo, da realne plače v Sloveniji rastejo hitreje od
produktivnosti. Letos naj bi bil po nekaterih napovedih ta razkorak celo izjemno
velik: napovedana 4-odstotna rast plač ob zgolj 2-odstotni rasti produktivnosti je,
na žalost, zgolj nadaljevanje dolgoletnega vzorca, ki postopoma spodkopava
konkurenčnost slovenskega gospodarstva«, pravi predsednica TZS mag. Mariča
Lah.

Tveganja, na katera je potrebno biti še posebej pozoren
Med tveganji, ki bodo zaznamovala letošnja gospodarska gibanja, na TZS
izpostavljamo tri dejavnike. Geopolitična nestabilnost na Bližnjem vzhodu se je že
odrazila v višjih cenah energentov in bo predvidoma povzročila dodatne inflacijske
pritiske vzdolž celotnih dobavnih verig. Zaostrovanje mednarodnih trgovinskih
napetosti neposredno zadeva izvozno usmerjeno slovensko industrijo. Tretji
dejavnik pa je domači pritisk visokih stroškov dela: nepričakovano visok dvig
minimalne plače se bo z zamikom prenesel v potrošniške cene, kar deloma že
nakazujejo februarski podatki, saj so se cene na mesečni ravni zvišale za 0,6
odstotka.
Vse to se odvija v ozadju strukturnega problema, ki ga kratkoročni ukrepi ne
morejo odpraviti. Davčna politika, ki visoko usposobljene kadre spodbuja k
izseljevanju iz države, dolgoročno poglablja razkorak med rastjo plač in rastjo
produktivnosti. Večja privlačnost slovenskega poslovnega okolja za takšne kadre
bi bila eden od učinkovitih načinov za zmanjšanje tega razkoraka, vendar to terja
drugačno davčno politiko, ne zgolj ugodnega gospodarskega cikla.

TRGOVINSKA ZBORNICA SLOVENIJE