Besedilo in foto: Borut Ambrožič
Za “ŠTAJERSKE NOVICE”- urednik: Rade Bakračević

Svetovni dan ustvarjalnosti in inovativnosti obeležujemo na pobudo Organizacje Združenih narodov. 

Združeni narodi so bili ustanovljeni 24. oktobra 1945 z namenom zagotavljanja mednarodnega miru, varnosti in sodelovanja.  

Generalna skupščina Združenih narodov je 27. aprila 2017 sprejela resolucijo A/RES/71/284, s katero je 21. april razglasila za Svetovni dan ustvarjalnosti in inovativnosti / World Creactivity and Innovation Day.

Združeni narodi z razglasitvijo mednarodnih mejnikov, dnevov, tednov, mesecev, let in dekad naslavljajo pomembna družbena vprašanja.  

Namen Svetovnega dne ustvarjalnosti in inovativnosti je ozaveščanje o pomenu ustvarjalnosti in inovativnosti za razvoj človeštva.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) opredeljuje ustvarjalnost, kot sposobnost s svojo dejavnostjo doseči, da kaj nastane. Inovativnost, pa kot uvajanje novosti oziroma izboljšanje ali izpopolnitev ter vključuje ustvarjalnost in iskanje novih, boljših rešitev. 

Vse to in še veliko več opisuje našo današnjo sogovornico, diplomirano oblikovalko nakita in nagrajeno inovatorko Natašo Grandovec.

Od nekdaj živite in delate v Mariboru!?

Da, z izjemo študijskih let, ki sem jih preživela v tujini. Svojo prvo delavnico in razstavni atelje sem imela na Koroški cesti, v neposredni bližini mariborske tržnice. Kasneje sem 18 let ustvarjala v ateljeju v Ulici kneza Koclja. Od leta 2024 pa me lahko ljubitelji nakita najdejo na Vetrinjski ulici 20. 

Ste lastnica blagovne znamke APRIL. Od kod ideja za to ime? April je moj rojstni mesec in nasploh tisti del leta, ko se narava začenja prebujati in nas vabiti v svoj objem. 

Kdaj ste spoznali, da želite ustvarjati nakit?

Že kot otrok sem rada ustvarjala. To navdušenje sem prenesla v svoj poklic. Veseli me tudi, če to navdušenje prepoznajo tudi drugi. Vsak kos nakita je dobro premišljena zgodba, ki skozi ustvarjalni proces dobi končno obliko. 

Zakaj ste se odločili za študij v Veliki Britaniji in kasneje še v Kanadi?

Ko je v meni dozorela odločitev študirati oblikovanje nakita, sem ugotovila, da takega študijskega programa ni ponujala nobena izobraževalna ustanova v Sloveniji. Spomnim se, da sem takrat obiskala angleško veleposlaništvo na Dunaju in raziskala na kateri od njihovih šoli bi lahko to študirala. Odločitev študirati na Metropolitan University v Londonu nisem nikoli obžalovala. Poleg strokovnih vsebin sem spoznala tudi veliko kolegic in kolegov,oblikovalcev iz celega sveta. Nadaljevanje študija na Nova Scotia College of Art and Design v Kanadi je bila še tista pikica na i, kjer sem nadgradila že pridobljeno znanje. 

Kako ste se počutili v Londonu?

London sem vzljubila šele čez čas, ko sem zares dojela, koliko možnosti in izzivov ponuja.

Šele ko sem prispela v London, sem se zavedla velikosti angleške metropole. Ne pozabite, London ima okoli 10 milijonov prebivalcev, v primerjavi z njim je Maribor ‘mali’ in ga zlahka prehodiš peš. Neizmerno sem hvaležna svojima staršema, da sta mi omogočila študirati to, kar sem si najbolj želela.  

Naštejte in opišite mi vsaj dva najljubša predmeta v času vašega študija!?

Vse me je zelo zanimalo. Želela bi si še več. Obstaja namreč toliko tehnik in načinov oblikovanja, da je praktično nemogoče vse obvladat. Večkrat se spomnim lepih trenutkov v šolskih učilnicah in delavnicah. 

Katero od prejetih nagrad imate v najlepšem spominu?

Vsaka od prejetih nagrad ima prav posebno mesto v mojem srcu. Strokovne nagrade Društva likovnih umetnikov Maribor in ostalih strokovnih združenj so mi najbliže. Vsa so pomembna in so del moje poklicne poti in umetniškega izražanja. 

Riga, Evropska prestolnica kulture 2014 ima v vašem življenjepisu prav posebno mesto. Zakaj?

Res je. Tisto leto je bila Riga evropska prestolnica kulture, skupaj s švedskim mestom Umea. Organizatorji so povabili k sodelovanju umetnike iz držav, ki se nahajajo na ‘jantarni poti’. To je bila tudi takratna tema ‘jantar/amber’. Moji umetniški kosi nakita so bil na ogled v njihovi galeriji Putti in tudi del čudovitega kataloga, ki ga skrbno čuvam. 

Ste članica Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM). Kot oblikovalka umetniškega nakita verjetno izstopate med kolegi slikarji, kiparji, fotografi. Kako sprejemajo vašo obliko umetniškega izražanja? 

Oblikovanje je dejanja oblike, zunanjega videza ali določene strukture predmetom. V mojem primeru je to večinoma srebro, ki mu včasih dodaja druge elemente. Za moja dela narejena v kolažni tehniki sem prejela nagrado DLUM-a, na katero sem zelo ponosna. 

Kaj pomeni za vas, biti inovatorka?

Moja ‘uradna’ inovacijska pot se je začela z nagrajeno socialno inovacijo ‘Umetniško terapevtske delavnice izdelovanja emajliranega nakita’. V projektu, ki ga že več kot 10 let izvajam v sodelovanju z Društvom za boj proti raku Štajerske Maribor. Projekt je bil nagrajen z bronastim priznanjem v okviru vsakoletnega razpisa Štajerske gospodarske zbornice, za najboljše inovacije v Podravju. Širše gledano pa je vsak unikatni kos nakita inovacija zase, saj je nekaj novega in s tem tudi inovacija. To ni bil prvi projekt pri katerem sem sodelovala, in ki je uspešno povezal zdravstveno vsebino z umetnostjo.

Malokdo ve, da ste avtorica ene najpomembnejših insignij mariborske vinske kraljice, njene krone. Kako je prišlo do sodelovanja med vami in Zavodom za turizem Maribor? 

Iz Zavoda za turizem Maribor so me kontaktirali tudi zaradi mojih preteklih uspešnih projektov vezanih na Mestno občino Maribor. V preteklosti sem bila prvoizbrana na natečaju za ‘protokolarno darilo’ Mestne občine Maribor. Pri izdelavi unikatne krone, ki je narejena iz srebra in titana sem upoštevala vinorodno tradicijo naše regije. Prva mariborska vinska kraljica z novo krono je bila Neža Jarc.

O nakitu pišete tudi v časniku Večer. Kako se bralci odzivanja na vašo rubriko? 

To vprašanje je sicer bolj za večerovce. Opažam pa, da ljudje radi spoznavajo svet nakita tudi iz perspektive teoretičnega znanja in zgodovinskega razvoja oblikovanja. 

Izbirna komisija Slovenskega tedna nakita (SIJW) vas je že tretje leto izbrala, kot eno od sodelujočih umetnic iz Slovenije. Kako se pripravite na tak ustvarjalni izziv? 

Organizatorji vsako leto razpišejo temo, ki je osnova za vse sodelujoče. Letošnja tema je bila ‘snov/preobrazba’. Kos s katerim sodelujem sem poimenovala ‘Kontrolirana rast’. Dogodek kot je SIJW je priložnost predstaviti svoja dela, hkrati pa spoznati dela kolegov in kolegic iz celega sveta. Center Rog je osrednje razstavišče dogajanja. Letos mi žal ni uspelo priti na otvoritveni dogodek. 

Mestu Maribor ste se poklonili z eno prav posebno razstavo. Kako je prišlo do nje? 

V sodelovanju z nevladno organizacijo KIBLA sem bila leta 2023 uspešna na občinskem razpisu za sofinanciranje kulturnih projektov. Z ljubljansko kolegico Martino Obid Mlakar, oblikovalko iz Ljubljane sva ustvarili posebne kose nakita, ki so bili razstavljeni v razstavišču artKIT KIBLA na Glavnem trgu 14 v Mariboru. 

Razstavo sva poimenovali Urbana narava: Maribor skozi nakit. Nekaj kosov je bilo posvečenim tudi mariborskim vedutam, ki so prepoznavne točke Maribora. Poseben del razstave je bil tudi video zapis Aljoše Juharta, ki prepleta urbano naravo, mesto in nakit od blizu in iz pričje perspektive. 

Od kod črpate navdih za svoja umetniška dela? 

Narava me navdihuje od nekdaj. Z marsikaterega sprehoda z našima pasjima prijateljema, Lunom in Megi sem prišla domov z kakšno ustvarjalno idejo. Pred par leti sem zaključila izobraževanje za čebelarje začetnike in se še dodatno navdušila nad našo kranjsko sivko. Čebelice, kačji pastirji, ptice, školjke in drugi predstavniki favne in flore krasijo moje vitrine, kot unikatni kosi nakita.