V Gornji Radgoni se je začel 64. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, ki bo do 26. avgusta združeval 1690 razstavljavcev in sorazstavljavcev iz 36 držav.
Gornja Radgona je znova v znamenju enega največjih kmetijsko-živilskih dogodkov v širši regiji. Odprl se je 64. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, ki bo potekal do srede, 26. avgusta.
Sejem letos na skupno 70.800 kvadratnih metrih razstavnih površin združuje 1690 razstavljavcev in sorazstavljavcev iz 36 držav. Neposredno je prisotnih 13 držav.
Svečana govornica in otvoriteljica letošnjega sejma je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Otvoritve so se med drugim udeležili tudi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović in kmetijski minister Janez Cigler Kralj.
Država partnerica je Alžirija
Posebno mesto na letošnji AGRI pripada Alžiriji, ki je država partnerica sejma. Predstavlja svojo kmetijsko dediščino, sodobno pridelavo in proizvode, dogodek pa odpira tudi možnosti za poslovno sodelovanje.
Po odprtju sejma je predvidena tudi zasaditev alžirskega hrasta v gozdno-parkovnem nasadu v čast državi partnerici.
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je ob odprtju poudarila, da se v času podnebnih sprememb
še bolj zavedamo, da hrana ni samoumevna. Slovenija mora po njenih besedah ustvariti pogoje za stabilno
domačo proizvodnjo hrane in prihodnost mladih kmetov, saj je dostopnost do hrane povezana z varnostjo,
gospodarstvom, kakovostjo življenja in sposobnostjo države, da oblikuje lastno prihodnost.
»Če želimo postati bolj odporni in manj ranljivi za pretrese zunaj svojih meja, moramo učinkoviteje združiti svoje
moči in jih bolje izkoristiti,« je poudarila predsednica. Prehranske suverenosti po njenih besedah ni mogoče
doseči z enim samim ukrepom, temveč so zanjo potrebni bolj produktivno kmetijstvo, večja domača proizvodnja
tam, kjer ima Slovenija največji potencial, močnejše prehranske verige ter bolj povezan in strateško usmerjen
pristop.
Ob tem je posebej izpostavila mlade kmete, za katere prevzem kmetije ne pomeni le nadaljevanja družinske
tradicije, temveč tudi povezovanje izkušenj prejšnjih generacij z novim znanjem, tehnologijami in poslovnimi
priložnostmi. Država mora po njenem mnenju ustvariti pogoje, da bo kmetijstvo sodoben poklic, ki zagotavlja
dostojno življenje in prihodnost.
