Borut Ambrožič

Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta obeležujemo 27. januarja.

Generalna skupščina Združenih narodov je ta dan določila z resolucijo A/RES/60/7 z namenom ozaveščanja javnosti o holokavstu in spominu na žrtve. 

Nemci so v času 2. svetovne vojne v Nemčiji in v vseh okupiranih delih Evrope sistematično preganjati žide, z namenom njihovega uničenja, kar poznamo tudi pod imenom holokavst. Ta predstavlja enega najhujših zločinov proti človeštvu.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) opredeljuje holokavst kot sistematično množično uničevanje Judov med drugo svetovno vojno, ki ga je izvajala nacistična Nemčija.

Sovraštvo so Judov v Nemčiji je vztrajno raslo že pred 2. svetovno vojno, ki so ga podpihovali nacisti.

V tistem obdobju je bilo uničenih tudi veliko sinagog.

V Sloveniji sta ohranjeni dve sinagogi, in sicer v Lendavi in v Mariboru, in danes služita kot mikro muzeja židovske zgodovine na Slovenskem.

Po danes dostopnih podatkih so nacisti med leti 1933 in 1945 pobili več kot 6 milijonov Judov. 

Ti poboji so se v večjem delu dogajali v koncentracijskih taboriščih, ki jih je bilo po nekaterih podatkih več kot tisoč na teritoriju takratne Nemčije in okupiranih teritorijev.

V javnosti med najbolj prepoznavnimi koncentracijskimi taborišči sta vsekakor Auschwitz in Dachau.

V Auschwitzu, ki leži na Poljskem blizu mesta Krakov je življenje izgubilo tudi okoli 1.300 Slovencev.

Ozaveščevalni dnevi, kot je Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta so opomnik, da si morajo vsi deležniki prizadevati, da do takih grozodejstev nikoli več ne bo prišlo. 

Demokracija, spoštovanje človekovih pravic, nediskriminacija in trajnostni razvoj je prava pot!