Borut Ambrožič

Višja šola za gostinstvo in turizem Maribor (VSGT Maribor) in Hortikulturno društvo Maribor (HDM) sta ob koncu lanskega leta v sodelovanju z Vrtcem Ivana Glinška Maribor in sadjarstvom Dolinšek iz Kamnice vzpostavila mikro travniški sadovnjak na lokaciji enote vrtca na Kosarjevi ulici 41 v Mariboru. Gre za mikro učilnico na prostem, ki ponuja otrokom in mimoidočim vpogled v svet starih sort jablan in faze rasti sadnega drevja. 

Akcija je bila del EU projekta Erasmus+, ForestWell, ki ga je potrdila nacionalna agencija CMEPIUS. 

Za ta namen so bile izbrane sorte, ki najbolj ustrezajo klimatskim razmeram in drugim lastnostim lokacije zasaditve (londonski peping, jonatan, štajerski mošancelj, koksova oranžna reneta in beličnik). 

Travniške sadovnjake je v Avstro-Ogrski monarhiji najbolj podpirala cesarica Marija Terezija (1717-1780), ki je bila prava reformatorka na področju izobraževanja, kmetijstva, državne uprave in gospodarstva. 

Z različnimi predpisi je med drugim zapovedala sajenje travniških sadovnjakov ob poteh, da so kmetje in popotniki imeli na voljo senco in hrano. Prav tako je naložila mladoporočencem da ob poroki ali rojstvu otroka posadijo sadno drevo.

Na pobudo delovne skupine za ohranitev travniških sadovnjakov iz Avstrije (ARGE Streuobst) je 30. aprila 2021 potekal prvi ‘Dan travniških sadovnjakov’.

ARGE Streuobst – Österreichische Arbeitsgemeinschaft zur Förderung des Streuobstbaus und zur Erhaltung des Biodiversität je nevladna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 2000, katere namen je ozaveščanje in promocija visoko stebelnih sadnih vrst.

Razvoj travniških sadovnjakov sega v 17. stoletje. Najbolj zastopani sadni vrsti travniških sadovnjakov v Sloveniji sta bili jablana in hruška.

Travniški sadovnjaki predstavljajo tradicionalni vzorec kulturne krajine iz časov, ko je sadje predstavljalo pomemben del prehrane slovenskega kmeta.

Manj uporabna zemljišča in težko dostopne lege v biližini kmetij, tudi ob robovih gozdov, so kmetje zasadili z nabranimi sejanci, na katere so cepili različne sorte. 

Travniško sadjarstvo je bilo najbolj razvito na Štajerskem in se je tudi na nacionalni ravni ohranilo vse do konca 2. svetovne vojne. Kasneje se je uveljavilo plantažno sadjarstvo z novejšimi sortami.

Visokodebelna sadna drevesa imajo močan koreninski sistem, so bolj odporna na bolezni in škodljivce, bolje kljubujejo klimatskim spremembam in so pomemben genetski material avtohtonih, starejših sort. 

VSGT Maribor in Hortikulturno društvo Maribor ob 5. obletnici prvega ‘Dneva travniških sadovnjakov’ izpostavljata pomen travniških sadovnjakov kot ambasadorjev biotske raznovrstnosti.