Borut Ambrožič

Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu / World Day for Safety and Health at Work obeležujemo 28. aprila na pobudo Mednarodne organizacije za delo (MOD – ILO). 

Gre za specializirano agencijo Združenih narodov za delo (ILO), ki od leta 1946 združuje vlade, delodajalce in delavce 187 držav članic, s sedežem v Ženevi, Švici. Namen MOD je uveljavljanje socialne pravičnosti on mednarodno priznanih človekovih in delavskih pravic. 

Republika Slovenija je bila sprejeta v MOD 29. maja 1992. 

Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu je namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu varnih delovnih pogojev za vse delavce.

Po podatkih povzetih iz sistema SPOT, so slovenski delodajalci v letu 2024 prijavili 14.349 nezgod pri delu. Tega leta je bilo prijavljenih tudi 16 smrtnih nezgod pri delu.

Po podatkih MOD vsako leto na svetu umre 2,93 milijona delavcev, 395 milijonov doživi poškodbo pri delu, 2,41 bilijona delavcev pa je izpostavljenih prekomerni vročini na delovnem mestu. 

Rak je najpogostejši vzrok smrti povezanih z delom v EU, saj povzroči 52% smrti in 120.000 primerov poklicnega raka vsako leto v EU. 

Najbolj so izpostavljeni delavci v gradbenem, avtomobilskem, kemičnem in živilskem sektorju.

Zakonodaja EU o zaščiti delavcev pred nevarnimi snovmi na delovnem mestu izpostavlja rakotvorne in mutagene snovi, svinec in azbest.

V zakonodaji EU je zajetih 28 rakotvornih snovi. 

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v 68. členu opredeljuje poklicne bolezni. Poklicne bolezni po tem zakonu so bolezni povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan. 

Zavedanje, da so nekatere bolezni vezane na določene poklice segajo v 18. stoletje. Med raziskovalci tega področja izstopajo Bernardino Ramazzini, Baltazar Hacquet idr. Tudi Theophrastus von Hohenheim, bolj znan kot Paracelsus, je raziskoval vpliv delovnega okolja na zdravje delavca.