| Janez Stergar | |||
Za: Štajerske novice – urednik: Rade Bakračević | |||
Okoli dveh državnih praznikov
Ker že dobre tri tedne zamujam/o z redno mesečno rubriko z izborom spominskih dni in (pol)okroglih osebnih jubilejev, tokrat pričnimo z njimi in s pojasnilom o »olajševalni okoliščini«: trem jubilantom smo voščila izrekli že v osebnih stikih.
– 1.10.1946 se je rodil Tomaž Ogris, našemu krogu dobro znani ljudsko- in glavnošolski učitelj, profesor celovške Pedagoške akademije in do upokojitve deželni šolski nadzornik. Avtor strokovnih člankov o dvojezični vzgoji in izobraževanju ter knjig z eseji, spominskimi in etnografskimi zapisi je vztrajno urejal revijo Mladi rod in literarno revijo Rastje. Vodil je učiteljska in prosvetna društva, bil podpredsednik in 1984–90 predsednik osrednje Slovenske prosvetne zveze, 1992 pa prvi predsednik Delovne skupnosti Avstrijske narodnosti v SPÖ. Odlikovan je bil tako v Avstriji kot tudi v Sloveniji.
– 5.10.1976 je umrl Franc Aichholzer, našemu krogu in slovenski enciklopedistiki dobro poznani koroški šolnik in borec za narodne pravice. Bil je učitelj mladega Lovra Kuharja (poznejšega Prežihovega Voranca, tudi predsednika našega Kluba…), eden redkih slovenskih intelektualcev, ki po plebiscitu ni zapustil Koroške, 1921 prvi urednik lista „Koroški Slovenec“, kot odbornik slovenskih društev od septembra 1939 jetnik nacističnih zaporov in kaceta Buchenwalda, po vojni pa mdr. urednik koroške revije „Mladi rod“. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu mu je 1958 podelila Drabosnjakovo priznanje (roj. 12.2.1884).
– 15.10.1941 se je rodil prof.dr. Erich/k Prunč, jezikoslovec, literarni zgodovinar, pesnik in kulturni organizator, mdr. soustanovitelj revije Mladje, vodja gledališke skupine Oder mladje, predsednik KKZ – Krščanske kulturne zveze ter utemeljitelj prevajalske vede na graški univerzi. Bil je dopisni član SAZU, častni senator Univerze v Ljubljani ter 1990 prejemnik Tischlerjeve nagrade NSKS in KKZ (u. 28.5.2018 v Gradcu).
– 15.10.1961 se je rodil prof.dr. Tomaž Zwitter, mednarodno priznani strokovnjak ter – pred kratkim upokojeni – redni profesor astronomije na ljubljanski univerzi. Član ljubljanske veje znane ziljske rodbine je tudi širši, laični javnosti poznan kot priljubljen razlagalec nebesnih pojavov.
– 18.10.2021 je umrla koroška slovenska kulturna delavka Marija Šikoronja, mdr. v Celovcu voditeljica knjigarne, pobudnica dvojezičnega otroškega vrtca ter »graditeljica mostov« – gostiteljica kulturnih prireditev v galeriji in v Semislavčah pri Rožeku. Kot hčerka Vinka Zwittra je tudi ona izhajala iz znane ziljske rodbine; 2010 je prejela Janežičevo priznanje Krščanske kulturne zveze (roj. 5.12.1939).
– 26.10.1936 se je rodil Boris Višnovec, diplomirani ekonomist, dolgoletni član našega ljubljanskega Kluba, poznan po svojem umetniškem ustvarjanju na področju dokumentarnega filma (1991 zlata nagrada Metod Badjura za režijo; 2020 retrospektiva njegovih kratkih filmov) in literature (od 1974 s statusom književnika in scenarista član Društva slovenskih pisateljev). Z jubilantom se srečujemo že dobrega pol stoletja, saj nas druži zanimanje za naše »Korotance«, ki jim je posvetil del svojega težko preglednega niza časopisnih, revialnih in knjižnih objav – od zbirk novel in pesmi do romana. Knjiga »Koroški bukovnik Andrej Šuster – Drabosnjak« (2016) se pridružuje Borisovim scenarijem za filmsko oz. televizijsko predstavitev tega »porednega pavra«. Zdaj pripravlja zbirko esejev »Zakaj pišem?« in založnikov za izdajo knjige gotovo spet ne bo dolgo iskal.
– 26.10.2011 je umrl Janko Messner, koroški slovenski pisatelj (v slovenščini, nemščini in v podjunskem narečju), dramatik, pesnik, prevajalec, profesor slovenščine na ravenski in celovški gimnaziji ter oster kulturno-politični borec za demokratične in manjšinske pravice. Za svoje ustvarjanje je prejel več nagrad, kakšno pa je tudi zavrnil. Z osebnimi spomini nanj in na njegovo delo se vseh pet let po njegovem slovesu kar pogosto srečujemo; npr. s filmom »Vrnitev«, igro »Pogovor v maternici koroške Slovenke«, razstavo in katalogom »Solidarität an der Grenze – Solidarnost ob meji« ter z recitalom »Pokržnikovega Lukana« (roj. 13.12.1921).
– 29.10.1851 se je rodil Janez Scheinigg/Šajnik, koroški slovenski jezikoslovec in literarni zgodovinar, profesor na celovški gimnaziji in društveni delavec. Opisal je rožansko narečje, pisal o starih koroških slovenskih tiskih in kulturnih ustvarjalcih. Med njegovimi deli sta npr. »Narodne pesni koroških Slovencev« (1889) in »Die Ortsnamen des Gerichtsbezirkes Ferlach« (1906); (u. 3.5.1919).
– 31.10.1986 je umrl inž. Pavle Žaucer – Matjaž, koroški partizanski voditelj in povojni javni delavec (diplomat, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije. Hvaležno se ga spominjamo kot podpredsednika našega ljubljanskega Kluba, popularizatorja spoznavanja zgodovine in sodobne problematike slovenskega zamejstva, posebej v okviru Gašperjeve bralne značke ter »Vestnika koroških partizanov«. Med številnimi odlikovanji je Žaucer prejel tudi koroško Drabosnjakovo in Petkovo priznanje; (roj. 18.12.1914).
Na dnu prejšnjega »Korotanskega e-novičnika« zapisano opozorilo, da tam zbrana vabila velja preveriti še po drugih virih, se je tudi tokrat izkazalo za upravičeno:
– za torek, 20.10.2026 v Mohorjevi knjigarni v Celovcu najavljeno gostovanje prof.dr. Alenke Jensterle Doležal je bilo preloženo, in sicer menda na 7. november ob 17.00 na isti;
– naknadno obveščeni o torkovem (menda ne sredinem) občnem zboru celovške Mohorjeve družbe se lahko le takole »elektronsko« zahvalimo za dobro sodelovanje dosedanjemu vodstvu s pliberškim župnikom in dekanom mag. Ivanom Olipom na čelu ter čestitamo pomlajenemu vodstvu z župnikom iz Šmihela pri Pliberku mag. Slavkom Thalerjem kot predsednikom upravnega odbora. Za večdesetletno sodelovanje v odborih Mohorjeve sta zlato odlikovanje prejela dekan Ivan Olip in diplomat dr. Valentin Inzko;
– da bodo v sredo, 21.10.2026 ob 18.00 v gradu v Slovenski Bistrici poleg predstavitve knjige o dr. Ivanu Žolgerju podelili še po njem imenovano priznanje, in sicer upokojenemu so-direktorju celovške Mohorjeve Francu Kelihu, smo izvedeli šele naknadno; a ob pravi priložnosti, da smo nagrajencu lahko osebno čestitali;
– četrtkove spremembe vodstva Zveze slovenskih organizacij na Koroškem na občnem zboru so bile napovedane in lahko le ponovimo želje po dobrem sodelovanju z novim predsednikom Florianom Wieserjem in ostalimi člani vodstva;
– da bo sinočnji pogovor s pisateljem Evaldom Flisarjem v celovškem Musilovem muzeju in ne v Musilovi hiši sem bil žal opozorjen prepozno; upam, da so zainteresirani poslušalci vseeno našli pravo lokacijo in doživeli lep večer.
Za pravočasno najavo v prejšnjem e-novičniku sem prepozno prebral informacijo o prvih uprizoritvah (preteklo sredo in četrtek) predstave Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica po romanu Maje Haderlap »Ženske v temi«. Avtorica dramatizacije in dramaturginja je Nina Kuclar Stiković, režiserka Brina Klampfer Merčnik. Po spletu celovške ORF lahko povzemam, da v predstavi igrajo Marjuta Slamič, Medea Novak, Ana Facchini, Žiga Udir in Blaž Valič; prevajalec romana je Štefan Vevar, scenograf predstave Branko Hojnik, kostumograf Andrej Vrhovnik in skladatelj Branko Rožman.
Devetih vabil na drevišnje čezmejno povezovalne prireditve naj tokrat ne ponavljam. Pač pa lahko dodam, da bo še do jutrišnje nedelje, 25.10.2026 bo v Radgoni in Gornji Radgoni pod geslom „Dve mesti, skupno doživetje“ potekal nekajdnevni čezmejni Festival vode in luči, vrhunec evropskega projekta »deProfundis«. V obeh mestih ob Muri si od 18. do 22. ure (verjetno že po zimskem času) lahko ogledate dvanajst svetlobnih instalacij.V nedeljo, 25.10. ob 11.30 bodo v občinskem parku v Doberdobu s spominsko slovesnostjo obeležili desetletnico odkritja spomenika padlim slovenskim vojakom na soškem bojišču prve svetovne vojne. Program slovesnosti poleg priložnostnih nagovorov s strani župana občine Doberdob, Petra Ferfolje, predsednika Kulturnega doma v Gorici, Igorja Komela in goriškega pisatelja Andreja Bellaviteja, predvideva nastop domačih pevskih zborov – Ženskega pevskega zbora Jezero, Mešanega pevskega zbora Hrast in Otroškega pevskega zbora Veseljaki – ter Pihalnega orkestra Kras. – Ob odkritju spomenika sta 26.10.2016 govorila predsednika Republike Italije in Republike Slovenije, Sergio Mattarella in Borut Pahor.
V nedeljo, 25.10. ob 18.00 bodo v kinu Gartenbau na Dunaju predvajali partizanski film Andrine Mračnikar „Mila/Marija“, ki je bil pred kratkim nagrajen z nagrado občinstva na filmskem festivalu v Zürichu. Andrina Mračnikar osvetljuje oboroženi protinacistični odpor koroških Slovencev ter diskriminacijo slovenske narodne skupnosti tudi po koncu vojne. – Na Dunaju bo drugo predvajanje filma še v soboto, 31.10. ob 14.30 v mestnem kinu Stadtkino. Koroška premiera bo 2. decembra v Beljaku na festivalu K3, novembra pa bo trikrat na sporedu na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu Liffe: 17. novembra v Linhartovi dvorani CD, 19. novembra v Mariboxu in istega dne še v Kinodvoru. V torek, 27.10.2026 ob 17.30 se bo v tržaškem Časnikarskem krožku (Circolo della stampa) v Trstu (Corso Italia 13) pričel večer, posvečen Matevžu Ravnikarju, prenovitelju slovenske proze in tržaškemu škofu med leti 1830 in 1847. Govorili bodo uredniki zbornika in predavatelji Liliana Ferrari, Ivan Portelli in Ivo Jevnikar; večer, ki bo potekal v italijanščini, bo povezoval Tomaž Simčič.
V torek, 27.10. ob 18.00 bodo v dunajski Hiši zgodovine – Haus der Geschichte (Heldenplatz, A-1010 Wien/Dunaj) odprli razstavo »50 let : Zakon o narodnih skupnostih«.
V sredo, 28.10.2026 ob 11.00 bodo v Sejni sobi INV – Inštituta za narodnostna vprašanja, Erjavčeva 26 v Ljubljani, predstavili knjigo »Med nacijo, manjšinstvom in diasporo: red.prof.dr. Matjažu Klemenčiču ob 70-letnici«. O novi monografiji bosta spregovorila njena urednika red.prof.dr. Jernej Zupančič in izr.prof.dr. Aleš Maver. – Prof.dr. Klemenčiča z Inštitutom povezujejo desetletja raziskovalnega, strokovnega in uredniškega dela: na INV je deloval kot znanstveni svetnik, predsedoval njegovemu Znanstvenemu svetu in bil član uredniškega odbora revije »Razprave in gradivo«. Raziskoval je zgodovino slovenskega izseljenstva ter politično in kulturno zgodovino, posebno pozornost pa je namenjal manjšinskim skupnostim, med njimi koroškim Slovencem.
V četrtek, 29.10.2026 ob 11.00 vabita Koroška konsenzna skupina ter Kärntner Heimtadienst/Koroška domovinska služba na mestno pokopališče Velikovec na svečanost pri spominski plošči za vse padle koroškega obrambnega oziroma slovenskega boja za severno mejo 1918-1919. Besedam katoliškega in evangeličanskega duhovnika bodo sledili kratki nagovori predstavnikov Zveze društev General Maister, KHD in Konsenzne skupine ter nagovori predstavnikov dežele Koroške. – Pokrovitelja postavitve spominske plošče nad 400 padlim sta bila predsednika sosednjih republik Avstrije in Slovenije, Van der Bellen in Pahor.
Zaradi podaljšanja odprtja mednarodne fotografske razstave »27. Fotosrečanje« v galeriji Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20 – Italija) si še vse do ponedeljka, 2.11.2026 (od ponedeljka do petka: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami) lahko ogledate fotografije Enrica Gattija, Miljka Lesjaka, Chiare Srebernic in Marka Vogriča.
Lepo obeleževanje državnih praznikov in pričetka jesenskih šolskih počitnic voščim ter vse pošiljam še Lp!Janez Stergar, Klub koroških Slovencev v Ljubljani
ob pomoči Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani