Maribor, 18. maj 2016, Foto: Rade BAKRAČEVIĆ

“Spoštovani državljanke in državljani, dragi veteranke in veterani, Mariborčanke in Mariborčani,

spoštovani visoki gostje,

naj na začetku pozdravim vse tiste, ki ste se junaško zoperstavili vojaški sili jugoslovanske armade v Pekrah. Še posebej pozdravljam prvo generacijo vojakov – nabornikov, ki ste takrat v Pekrah služili svoj vojaški rok v Teritorialni obrambi.

Danes se spominjamo razburljivih, prelomnih majskih dni pred 25 leti. Bili so polni napetosti in negotovosti. Takrat so nas vse zavedne in odločne ljudi pomembno povezali v enotnosti, pogumu in upanju, da vztrajamo na poplebiscitni poti osamosvajanja. Imeli smo jasno vizijo o tem, kakšne prihodnosti si želimo v samostojni državi, v Pekrah pa ste se bili za našo domovino pripravljeni boriti z orožjem in tvegati lastna življenja.

Dogodki v Pekrah in v Mariboru so bili zgovorno znamenje, da je dozorelo prepričanje prebivalcev Slovenije za pot v samostojnost in neodvisnost. To pot smo najprej želeli izpeljati na miren način, po poti dogovarjanja z drugimi narodi takratne skupne države. Naš cilj je bil vzpostavitev demokratične države po evropskih načelih. Del tega projekta je bilo tudi oblikovanje lastnega obrambnega sistema in oboroženih sil. Ustanovljena sta bila vojaška učna centra v Pekrah in na Igu, da bi usposobili slovenske vojake, ki so do takrat morali služiti vojaški rok izključno v jugoslovanski armadi.

Odločitev za osamosvojitev Slovenije pa je bila v nasprotju z načrti vplivnih srbskih politikov, usmerjenimi v centralizacijo skupne države. Pri tem je imela takratna jugoslovanska vojska posebne razloge za politično pokoritev demokratičnih in osamosvojitvenih teženj Slovenije. Nasprotniki samostojne Slovenije v takratni skupni državi so v Pekrah pred 25 leti na očeh celotne javnosti izpeljali nasilen poseg Jugoslovanske armade v začrtano pot samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. S tem so dali Sloveniji in svetu priložnost spoznati odločnost Teritorialne obrambe, njenega učnega centra v Pekrah, njenih vojakov in častnikov. Maribor je takrat pokazal svoj pogum, pekrski dogodki pa so načeli mit o nepremagljivosti Jugoslovanske vojske.

Dogodki v Pekrah so bili tako zgodovinski preizkus odločenosti Slovencev, da uveljavimo in branimo odločitev o samostojni državi tudi z orožjem. Ob jasno izraženih grožnjah je bilo takrat nujno izvesti obsežne priprave za zagotovitev obrambe procesa osamosvajanja Slovenije. Center v Pekrah je bil organiziran zaradi potrebe po visoko profesionalni, dobro opremljeni, motivirani in učinkoviti lastni obrambni sili. Predvsem se je v tistih težkih dneh vsa Slovenija prepričala o tem, kakšno moč predstavlja enotnost naroda, naš pogum, motiviran z domoljubjem in odločnostjo za svobodo. Pripadniki učnega centra ste s svojo držo odločno utirali pot za vzpostavitev lastne Slovenske vojske.

Pot do suverene in samostojne države je bila težka. V tem procesu so sodelovali mnogi. Aktivni in rezervni pripadniki Teritorialne obrambe in policije so morali ubraniti naše cilje. Slovenske oborožene strukture so takrat doživele izjemno podporo vseh prebivalcev Slovenije. Dogodki izpred 25 let kažejo, kako pogumni smo Slovenci in kako pogumno mesto je Maribor.

Uspelo nam je. Združevali so nas plemeniti cilji o ustanovitvi demokratične in gospodarsko uspešne družbe. Plemenitost ciljev je bila izražena tudi v izjemno velikem soglasju in podpori Slovenk in Slovencev. Na teh krilih smo doživeli poenotenje vseh političnih sil in dejavnikov družbe. Danes smo zrela in verodostojna članica Evropske unije in zveze NATO. V temelje naše države so vgrajena tudi življenja vseh tistih, ki so se žrtvovali za samostojno Slovenijo. Zato se jih moramo spominjati s spoštovanjem in hvaležnostjo. Slava jim!

Pred 25 leti smo bili močni in odločni. Povezani smo sledili svojim ciljem. Takrat nas je gnala želja, da bi bili sami svoj gospodar. Danes je to želja, da svojo državo okrepimo na zemljevidu konkurenčnih in razvitih držav. Trudimo se, da bo Maribor zavzel velik del tega zemljevida. V tem duhu je cilj vlade ravno tu, v Mariboru, v Pekrah, razviti moderen Učni center za gasilce in pripadnike civilne zaščite. Center bo omogočal kvalitetno izobraževanje in izpopolnjevanje vsem, ki plemenito pomagajo ljudem v stiski.

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnje svečanosti,

danes želim izreči iskreno zahvalo vsem braniteljem, ki ste tvegali svoja življenja v Pekrah ter vsem, ki ste na kakršenkoli način pripomogli k pomembni prvi zmagi nad Jugoslovansko armado. Priznanje izrekam tako tistim, ki ste se borili z orožjem v roki kot tistim, ki so se goloroki zoperstavili tankom in vojski. To je bilo junaško dejanje, ki je bilo zgled vsem, ki jim domovina in ljubezen do nje pomenita najvišjo vrednoto.

Danes, v času miru, se za domovino ni treba boriti z orožjem, ampak še vedno z enako mero odločnosti, srčnosti in samozavesti. Naša moč so izkušnje starejših generacij in odprtost ter ustvarjalni zalet mladih. Odločno moramo sprejeti prave odločitve, gojiti prijateljstvo in sodelovati. V preteklosti smo bili sposobni velikih dejanj in tudi danes moramo zbrati potrebno znanje, enotnost, pogum in odločnost, da bomo vztrajali na naši poti. V našo prihodnost glejmo s samozavestjo in zaupanjem.

Spoštovani,

23. maja 1991 se je večina nas, lahko rečem skoraj cela Slovenija, prebudila v še en novi pozno pomladni dan. Takšen, kot vsak. Tisto jutro je iz postelje vstal tudi Josef Šimčik. Verjetno brez posebno velikih skrbi. Zagotovo pa ni pričakoval, da bo ravno on prva žrtev za domovino. Ohranimo ga v trajnem spominu. Njega in vse druge, ki so se žrtvovali za našo prihodnost.

Naj pekrski dogodki ostanejo v naših spominih in v spominih vseh naših rodov kot simbol brezpogojnega združenja Slovenk in Slovencev. Ne delitev na Naše in Vaše. To naj bo simbol povezovanje vseh nas za premagovanje problemov in doseganje visoko zastavljenih ciljev.

Srečno naša Slovenija! Srečno Maribor! Naj živi naš pogum za prihodnost!”