O prozi častne občanke Gornje Radgone
Ogled razstave Mura Mele
Milena Marija Reščič iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni sporoča: »Že devetič so člani literarne sekcije DU Gornja Radgona, ustvarjalci lepe slovenske besede in njihovi gostje pripravili literarno srečanje pri Šarugovih na Meleh. Vsebina letošnjega srečanja so bila prozna besedila, žal, že pokojne Cilke Dimec Žerdin. Odlomke iz njenih del so brale Inge Ivanek, Alenka Regoršek in Marija Šedivy. Svoje spomine na otroška leta in dogajanja v tistem času so brali člani literarne sekcije: Manica Gornjak (zapisala je spomine na ličkanje nekoč), Amalija Tropenauer (hudomušno je opisala nakup prvega radijskega sprejemnika) in Dani Rajh (razveselil z dogodivščinami v narečju). Srečanje so popestrile pevke zbora Društva upokojencev Gornja Radgona, ki ga vodi Dragica Černe in kot gostje Ljudske pevke KUD Janez Čuk iz Vučje vasi. Bogat program je oblikovala in vodila gospa Marija Šedivy, ki literarno sekcijo upokojencev Gonja Radgona tudi vodi. Med številnimi poslušalci sta bila tudi brat in sestra gospe Cilke Dimec Žerdin«.
Poslušalstvo
Sama je 29. septembra zvečer tudi vse prisotne pozdravila v imenu družine Šaruga na Meleh, se zahvalila vsem nastopajočim in jih povabila, da si ogledajo knjižne izdaje Cilke Dimec Žerdin v Spominski hiši, kjer se vrti tudi posnetek literarnega srečanja in posnetek postavitve kipa pred takratno Posebno šolo v Gornji Radgoni, ki ga je šoli v zahvalo poklonil Feri Šaruga. Zanimivo je, da se je to zgodilo 29. septembra 1978, torej natanko pred štiridesetimi leti. Na policah so si vsi prisotni lahko ogledali izdaje proznih del naših založb do 60. let prejšnjega stoletja. Še vedno pa je na ogled tudi razstava o Muri, Meleh in Melanjcih.
Pozdrav in zahvala
Za pogostitev in prijetno druženje po literarnem delu je poskrbela, kakor vedno, družina Šaruga. Ob tem velja omeniti, kako pomembno je, da so dogodki, ki so tako ali drugače povezani z našim avtohtonim narodnim izročilom, dokumentirani. Kakor vedno pa varčujemo prav na področjih, ki nas opredeljujejo kot narod, kar je v času splošnega pomanjkanja občutka pripadnosti svoji narodni skupnosti še kako škodljivo. Prevladuje samo trenutna materialna koristnost, ki duhovne vrednote naše identitete podreja samo kapitalu.
V Spominski hiši Šaruge
Filip Matko Ficko
Fotografije: Dominique Reščič