Predsednik Pahor ob prazniku dela

Predsednik Pahor je ob prazniku dela pozval k socialnemu dialogu kot enemu najpomembnejših stebrov uspešnega in pravičnega okrevanja po krizi

Ljubljana, 1. 5. 2021

Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, predsedniška palača. Predsednik republike Borut Pahor in predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič sta ob prazniku dela nagovorila drzavljane.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v počastitev državnega praznika, praznika dela, v Veliki dvorani Predsedniške palače nagovoril državljanke in državljane. Ob tej priložnosti se je predsedniku republike z nagovorom pridružila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Predsednik Pahor je v slavnostnem nagovoru ob prazniku čestital državljankam in državljanom in pozval k socialnemu dialogu kot enemu najpomembnejših stebrov uspešnega in pravičnega okrevanja po krizi.

Gospa Jerkič je v nagovoru opozorila na pomen vključujočega socialnega dialoga in posebej izpostavila štiri vidike varnosti, ki so jim ob letošnjem prazniku dela v ZSSS posvetili pozornost: varnost zaposlitve, varnost zdravja pri delu, varna starost in socialna varnost.

Ob prazniku dela je v Predsedniški palači na razmeram prilagojen način potekal dan odprtih vrat. Predsedniško palačo so obiskali delavke in delavci iz podjetij Štore Steel in ETI Izlake, praznični glasbeni program pa sta pripravila pevka Kristina Oberžan in akademski pianist Sašo Gačnik, ki deluje pod umetniškim imenom »Svarogov«. Zaradi ukrepov za omejitev širjenja virusa covid-19 drugih gostov v Predsedniški palači žal še ni mogoče sprejeti, vendar so vljudno vabljeni, da si ogledajo posodobljen virtualni sprehod po prostorih palače.

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja
sprejmite, prosim, iskrene čestitke ob današnjem državnem prazniku z najboljšimi željami za uspešno in pravično prihodnost.

Izkoriščam to posebno priložnost za iskreno zahvalo vsem delavkam in delavcem, ki v času epidemije že leto dni profesionalno in predano skrbijo za to, da je naš vsakdanjik vsaj kolikor toliko normalen. Na simbolni ravni sem se jim zahvalil z vročitvijo jabolka navdiha za njihovo človečnost.

Zdi se, da se vendarle približujemo koncu same zdravstvene krize. Postopno opuščanje večine omejitvenih ukrepov bo gotovo koristno vplivalo na splošno razpoloženje med ljudmi in do neke mere zmanjšalo negotovost in napetost.

To moramo vsi skupaj razumeti kot veliko priložnost, ki je ne smemo zamuditi. Zlasti priložnost in nujnost, da oživimo in okrepimo vse vrste socialnega dialoga, zlasti v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.

Dolgoročne rešitve, vezane na trg dela in položaj delavstva, ne smejo biti sprejemane brez dogovora o njih v okviru socialnega dialoga, začenši z demografskim skladom in davčno reformo.

Pomembno je, da si tudi v prihodnje prizadevamo za ohranitev in razvoj socialne države. Res je, da je socialna država ustavna norma in zato na nek način varovana pravica. Njen obseg je stvar sprotne odločitve politike v sodelovanju s socialnimi partnerji. Obstajajo pasti, ki njen razvoj lahko zamajajo, zato moramo paziti, da se jim izognemo.

Pri socialni državi ne gre zgolj za različne prejemke prebivalstva in brezplačne ali delno plačljive storitve na področjih zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in šolstva ter kulture. Gre tudi za vodenje fiskalne politike.

Iz lastnih izkušenj vemo, da je vsaka motnja v zagotavljanju zadostnih davčnih prilivov neposredna grožnja za obseg socialne države. V času covid krize je bilo za socialno državo zgledno poskrbljeno, vendar na račun dodatnega zadolževanja, ki ga bo kmalu treba ustaviti, dolgove pa vrniti.

Zato moramo paziti, da bodo tudi v prihodnje davčni viri zadostni, da bomo z njimi zagotavljali sedanji obseg socialne države in njen nadaljnji razvoj, ki si ga lahko privoščimo, če prioritete postavimo na pravo mesto.

V zadnjem desetletju se je zlasti zahodni svet in mi z njim dvakrat znašel v krizi, finančni in zdravstveni. Ne glede na različno naravo obeh kriz se je izkazalo, da je zlasti za družbe z močno tradicijo socialne države stremljenje k solidarnosti bistvenega pomena, tudi in zlasti po koncu krize. To velja tudi za Slovenijo.

Gre za vprašanje socialne povezanosti, ki je zelo pomembno in občutljivo, tudi za vprašanje politične povezanosti in enotnosti. Zato prosim razumite, spoštovane državljanke in državljani, moj poziv k socialnemu dialogu, njegov ponoven zagon in okrepitev kot enega pomembnih stebrov našega uspešnega in pravičnega okrevanja po tej krizi.

V upanju, da se bomo skupaj čimprej izvlekli iz zdravstvene krize in se skupaj v dialogu in sodelovanju lotili njenih dolgoročnih gospodarskih in socialnih posledic, vas lepo pozdravljam in vam želim, da lepo preživite praznik dela.