Predsednik Pahor je na posebni slovesnosti vročil državna odlikovanja

Ljubljana: – 5. julij 2021
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja

Ljubljana, predsedniška palača. Predsednik republike Borut Pahor je vročil državna odlikovanja srebrni red za zasluge Zedinjeni Sloveniji, red za zasluge Ninoslavu Radovanoviću in medaljo za zasluge Petru Florjančiču.

Srebrni red za zasluge je prejela Zedinjena Slovenija – krovno društvo Slovencev v Argentini za pomembno vlogo v slovenski osamosvojitvi in mednarodnem priznanju Republike Slovenije ter za 70 let dragocenega ohranjanja slovenstva med Slovenci v Argentini. V imenu Zedinjene Slovenije je odlikovanje prevzel Jure Komar, predsednik društva.

Akademik dr. Ninoslav Radovanović

Red za zasluge je prejel akad. dr. Ninoslav Radovanović za pomemben prispevek k razvoju slovenske kardiologije in izboljšanju zdravja številnih srčnih bolnikov v Sloveniji. Medaljo za zasluge je prejel Peter Florjančič za navdihujočo življenjsko zgodbo in izumiteljske dosežke v svetovnem merilu. V imenu pokojnega Petra Florjančiča sta odlikovanje prevzela njegova hči, Marion Florjančič in njegov vnuk, Peter Riolo.
Utemeljitve:

Odlikovanje Peter Florjančič – hči Marion Florjančič


Za pomembno vlogo v slovenski osamosvojitvi in mednarodnem priznanju Republike Slovenije ter za 70 let dragocenega ohranjanja slovenstva med Slovenci v Argentini prejme Zedinjena Slovenija – krovno društvo Slovencev v Argentini srebrni red za zasluge.

Zedinjena Slovenija, krovna organizacija Slovencev v Argentini, je bila ustanovljena 25. januarja 1948. Organizacija že več kakor 70 let združuje slovenske družine in organizacije povojnega slovenskega izseljenstva v Argentini.

Odlikovanje Zedinjena Slovenija – Jure Komar

Že pred odhodom iz domovine je skupina izseljencev čutila potrebo, da se po prihodu v Argentino, ki so si jo izbrali za novi dom, hitro organizirajo v slovensko društvo. Tako so skušali vzpostaviti sistem, ki bi jim nudil gospodarsko in moralno oporo, zastopal koristi članov, bil v pomoč slovenskim priseljencem pri selitvi ter omogočil združevanje Slovencev v Argentini in jih navdihoval pri negovanju verskih, kulturnih in nacionalnih vrednot.

Prva leta združevanja Slovencev v Argentini se je društvo imenovalo Društvo Slovencev. Takrat so bile vse moči in delovanje usmerjeni v sprejem novih priseljencev in pomoč pri njihovem vključevanju v novo okolje. Zaradi čedalje večje in obširnejše dejavnosti društva so na pobudo članov nastali različni sveti, odbori, komisije in referati. Pozneje se je z vpisom v državni register društvo leta 1961 preimenovalo v Zedinjeno Slovenijo, ki s tem imenom deluje še danes.

Zelo pomembno vlogo je imela Zedinjena Slovenija v času osamosvajanja Slovenije, ko so v društvu z veliko pozornostjo spremljali novice iz Slovenije. Društvo je prevzelo nalogo, da ljudem v Argentini in argentinskim oblastem prikaže slovensko stvarnost. Zadalo si je dva cilja: da Argentina čim prej prizna slovensko državo in da se ustvarijo pogoji za prihodnje odnose na politični, gospodarski in kulturni ravni ter na področju znanosti in športa.

Ker tedaj še ni bilo diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije v Argentini, je Zedinjena Slovenija do imenovanja prvega posebnega pooblaščenca Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije opravljala naloge predstavništva Slovenije.
V času osamosvajanja, ko je bila ogrožena prihodnost svobodne Slovenije, so Slovenci v Argentini iz vseh izseljenskih valov po svojih najboljših močeh prispevali k vzpostavitvi povezav z lokalnimi oblastmi, mediji in vplivnimi argentinskimi osebnostmi. Slovenci v Argentini so delovali povezano in se na različne načine aktivno vključevali v zbiranje podpisov v podporo mladi, samostojni državi. Pošiljali so pisma argentinskim politikom, pripravljali manifeste slovenstva na različnih lokacijah v Buenos Airesu in  drugih argentinskih krajih. Krepili so stike z argentinsko vlado, nastopali na  televiziji in v različnih radijskih oddajah. Prav zaradi hitrega ukrepanja vseh Slovencev v Argentini so se tovrstna prizadevanja Zedinjene Slovenije šest mesecev pozneje uspešno končala s priznanjem Republike Slovenije kot samostojne in neodvisne države. 16. januarja 1992 je bila Argentina v skupini držav, ki so v začetku tega leta priznale suverenost samostojne in neodvisne Republike Slovenije – ob Urugvaju in Čilu je bila tudi prva v Južni Ameriki.

Danes društvo Zedinjena Slovenija združuje slovenske družine in posameznike v Buenos Airesu in notranjosti Argentine, zagotavlja delovanje slovenskih osnovnih šol in Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka ter podpira mladinske organizacije, Zvezo slovenskih mater in žena ter slovensko dušnopastirstvo. Tednik Zedinjene Slovenije Svobodna Slovenija je 1. maja letos praznoval 73. obletnico in je edini časopis Slovencev v izseljenstvu, ki izhaja tedensko.

Delovanje Zedinjene Slovenije sega čez meje Argentine, sega v srca Slovencev in Slovenk po vsem svetu. Zedinjena Slovenija nedvomno dokazuje, kako lahko le povezani obstanemo, čeprav daleč od domače zemlje, ponosni, pokončni in zavedni.


Za pomemben prispevek k razvoju slovenske kardiologije in izboljšanju zdravja številnih srčnih bolnikov v Sloveniji prejme Ninoslav Radovanović red za zasluge.

Akademik prof. dr. Ninoslav Radovanović je pomembna osebnost svetovne srčne kirurgije. Je mednarodno priznani srčni kirurg, ki je na svojem strokovnem področju postavljal temelje odličnosti. Prav posebno mesto ima prof. dr. Radovanović tudi v slovenski medicinski stroki. Z nesebičnim delom in izjemnimi kirurškimi uspehi je dolgo reševal življenja tudi slovenskih srčnih bolnikov.

Akademik prof. dr. Ninoslav Radovanović je po diplomi na Medicinski fakulteti v Beogradu delal kot kirurg v Lozani in La Genolièru. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je prispeval k razvoju evropske srčne kirurgije, ko je s svojim učiteljem prof. dr. Charlesom Hahnom razvil nove kirurške tehnike za koronarne bolezni in obolenja zaklopk, sodeloval pa je tudi pri razvoju umetnega srca. Leta 1979 je vzpostavil sodobno Univerzitetno kliniko za kardiovaskularno kirurgijo v Sremski Kamenici pri Novem Sadu, da bi srčnim bolnikom v svoji domovini olajšal dostopnost do potrebnih operacij.

Prof. dr. Ninoslav Radovanović je del svoje življenjske energije in strokovne poti namenil tudi slovenskim srčnim bolnikom in slovenski kardiologiji. Znanje in kirurške spretnosti je nesebično prenašal slovenskim kardiologom, študentom medicine, medicinskim sestram, tehnikom in drugemu osebju, ki je vključeno v zdravljenje bolnikov po srčnih operacijah. Pod njegovim vodstvom je bilo ob izjemno nizki smrtnosti opravljenih več kakor 35.000 operacij na odprtem srcu, med operiranimi je bilo tudi več tisoč slovenskih srčnih bolnic in bolnikov. V nekdanji skupni državi Jugoslaviji je izvedel prvo presaditev srca prav pri bolniku iz Slovenije. Njegovi uspehi so plod vsestranskega medicinskega znanja, nenehnega izpopolnjevanja, suverenega obvladovanja kirurških tehnik in upoštevanja načela, da je za bolnika nujna skrb tudi po operativnem posegu.

Akademik prof. dr. Radovanović že desetletja vzdržuje tesne stike z vodilnimi slovenskimi kardiologi. Zaradi njegove predanosti stroki in bolnikom je bilo leta 1987 ustanovljeno Društvo na srcu operiranih bolnikov Slovenije, prvo civilno društvo te vrste v nekdanji Jugoslaviji, ki uspešno deluje še danes. Vrh sodelovanja prof. dr. Radovanovića s slovensko medicino pa je leto 2004, ko je pripomogel k ustanovitvi tretjega kardiovaskularnega centra v Sloveniji, Mednarodnega centra za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR Slovenija, kjer je deloval kot prvi predstojnik oddelka za srčno kirurgijo kjer je še zdaj član strokovnega nadzornega sveta.

Z državnim odlikovanjem Republika Slovenija izraža akademiku prof. dr. Ninoslavu Radovanoviću hvaležnost za izjemni prispevek k razvoju slovenske srčne kirurgije in za predanost slovenskim srčnim bolnikom.


Za navdihujočo življenjsko zgodbo in izumiteljske dosežke v svetovnem merilu prejme Peter Florjančič medaljo za zasluge.

Peter Florjančič se je rodil leta 1919 na Bledu v družini z bogato hotelirsko tradicijo. Že pri šestnajstih letih je kazal pustolovski značaj in bil najmlajši reprezentant v smučarskih skokih na olimpijskih igrah v Garmisch-Partenkirchnu leta 1936. Pozneje se je izšolal za tekstilnega tehnika, in ko je izumil nov način tkanja, primeren tudi za invalide, je izdelek sam patentiral in prodal. Takrat se je odločil za poklic izumitelja, poklic, za katerega pravijo, da je lahko past ali sreča življenja.

V dolgem in bogatem življenju je živel svoje sanje. Skrivnostni in očarljivi svetovljan, ki se je podpisal pod več kakor 400 svetovnih patentov, je poznal življenje v najbolj glamuroznih evropskih mestih in zgodba njegovega življenja se bere kot roman. Radovednost ga je med divjanjem druge svetovne vojne najprej leta 1943 zvabila v Švico in nato v Monte Carlo. Prepričan je bil, da človek za uspeh potrebuje troje: veselje pri premagovanju ovir, zaupanje vase in ljudi, ki jim lahko zaupa. Seveda potrebuje tudi srečo, je vedno dodal. In Petru Florjančiču se je leta 1945 nasmehnila sreča, ko so pravi ljudje prepoznali njegov inovatorski duh in neizmerno ustvarjalno energijo. V naslednjih letih je prepotoval svet in se družil s slavnimi in vplivnimi, od umetnikov, glasbenikov, filmskih igralcev do bogatih industrialcev in članov kraljevih družin.

V poklicnem življenju je sodeloval tudi s svetovno pomembnimi korporacijami. Od 400 izumov mu jih je več kakor 40 uspelo uresničiti. Govoril je, da mora imeti izumitelj mirno glavo in opazovati vse, kar leze in gre. Bil je prepričan, da rutina ubija ustvarjalnost in pogum. Sam je za svoje najuspešnejše izume imel razpršilec za parfum, okvir za diapozitive in napravo za brizganje plastike. Marsikateri njegovi neuresničeni izumi so vizionarsko prehitevali čas, saj mu tehnika in materiali še niso omogočali izdelave – tak je bil na primer izum zračne blazine za avtomobile leta 1957.

Največje veselje Petra Florjančiča pa je bilo, če je njegov izum omogočil delo in boljše življenje domačim ljudem v domovini. Iskrivi stoletnik je zadnja leta svoje znanje, zamisli in izkušnje rad prenašal na sodelavce, pomagal je mladim in snoval izboljšave za življenje invalidov. Prepotoval je veliko kilometrov, da je lahko predaval in širil izkušnje izumiteljstva, odkrivanja novega in preseganja meja. O svojih dogodivščinah je izdal tudi dve knjigi: Skok v smetano in Ideja za milijon, Karpo Godina in Sandi Čolnik pa sta o njem posnela tudi dokumentarni film Zgodba gospoda P. F.  

Državno odlikovanje izumitelju in svetovljanu Petru Florjančiču je izraz spoštovanja in zahvala za navdih ter tehnično in kulturno dediščino, ki ostajata po njem.

Foto: Tamino Petelinšek/STA