Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je priredila literarni natečaj Ograček mladih talentov.

V Vrtu spominov in tovarištva odprli novo razstavo in nagradili najboljša literarna dela mladih na letošnjem literarnem natečaju

FOTO: RADE BAKRAČEVIĆ – ŠTAJERSKE NOVICE

Petanjci, 5. oktobra –  V Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih je Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija s podelitvijo priznanj sklenila literarni natečaj Ograček mladih talentov. V njem so v minulem šolskem letu osnovnošolci in dijaki pisali na temo »Jaz v objemu družabnih ali socialnih spletnih omrežij«.

Najboljša dela so v lanskem šolskem letu napisali Lukas Gumilar z OŠ 2 M. Sobota, Urška Kavaš z Osnovne šole Odranci, Zala Rauter z Osnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci ter Filip Andrejčak, Matic Novak in Sara Nemec z Osnovne šole Gornji Petrovci. Med dijaki pa so najboljša dela napisali Taja Škarjot z Ekonomske šole M. Sobota, Urška Zavratnik s Srednje zdravstvene šole M. Sobota in Jure Šinko z Biotehniške šole Rakičan.

Še pred tem so odprli razstavo del udeležencev likovne kolonije 2023, ki sta jo organizirala Kulturno umetniško društvo Tišina in GVINI – Zavod za izobraževanje, šport, kulturo.

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je začela prirejati literarne natečaje Ograček mladih talentov leta 2009. Z njimi udejanjajo idejo, da Vrt spominov in tovarištva deluje tudi kot šola v naravi tudi z literarnim natečajem. Natečaj je vsako šolsko leto namenjen pomurskim osmo in devetošolcem ter srednješolcem, ki imajo tako priložnosti ob podpori mentorjev izraziti lastno nadarjenost in ustvarjalnost na področju besednega snovanja. Mladi ustvarjalci imajo možnost, da izražajo osebni pogled na aktualna vprašanja sodobnega časa, jih kritično vrednotijo ter nakažejo rešitve. Natečaj spodbuja njihovo jezikovno spretnost in krepi jezikovno in sporočanjsko zmožnost.

Za tematiko organizatorji natečaja, sodelavci Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, izbirajo pomembne dogodke iz preteklosti in aktualna ter ključna vprašanja sodobnega družbenega dogajanja. Mladi so lahko doslej ustvarjali na teme: Sprehajal sem se po Vrtu spominov in tovarištva, Moj sosed, Moj ogra(d)ček, Posadila je dve vrbi žalujki mati ob vhodu v domači vrt, Ali se bodo tudi v prihodnje mladi kot štorklje vračali domov?, Živeti trajnostni razvoj, Domovina je tam, kjer je dom, Nikoli več vojne, Stoletje slovenskega Prekmurja, Jaz, mladi Prekmurec; jaz, mladi Prlek, Mir- prihodnost sveta, Bosa pojdiva, dekle, obsorej.

Na dosedanjih natečajih so mladi doslej ustvarili skupaj 350 pisnih prispevkov iz mnogih pomurskih osnovnih in srednjih šol in tudi iz Porabja.

Tudi v pripravah letošnjega natečaja smo organizirali posebni svetovalni sestanek za zainteresirane mentorice in mentorje iz šol v regiji, ki so spodbudili učence in dijake k sodelovanju na natečaju.

Na sklepni slavnostni prireditvi, ki smo jo organizirali, kot vse dosedanje v Tednu otroka, ker, kot je poudarila dolgoletna vodja literarnih natečajev Irena Kumer – ki je tudi vodila celotno prireditev, » v slehernem Tednu otroka še posebej naša pozornost velja otrokom in mladostnikom, saj se odvijajo številne aktivnosti z različnimi cilji, namen vseh pa je, da so mladi ustvarjalni, se zabavajo, prijateljujejo, se imajo dobro, da odprejo svoja srca.«

Prisotne je uvodoma pozdravil namestnik predsednika uprave Ustanove, general Ladislav Lipič, ki je poudaril pomen literarnih natečajev v dejavnosti Ustanove in ob donaciji podjetja Huawei za nagrajence omenil tudi aktivnosti Ustanove za zasaditev spominskega drevesa iz kitajskega mesta Nanking in španskega mesta Guernica. Župan občine Tišina Franc Horvat pa je v svojem pozdravnem nagovoru tudi ob tej priložnosti poudaril pomen delovanja Ustanove za identiteto in razvoj občine in podporo njenemu delovanju tudi vnaprej.

Zbrane je kot slavnostna govornica nagovorila Jolanda Lazar, ki je poudarila, da čeprav so lahko splet in družabna omrežja koristni, pa imajo po drugi strani tudi negativne plati in posledice, obe plati pa je tudi ilustrirala z več konkretnimi in aktualnimi vidiki. »Pomembno je kritično sprejemati informacije, ki nam jih ponujajo splet in socialna omrežja, in prav tega kritičnega odnosa vam, sodelujočim v natečaju, glede na vaša literarna dela, ne manjka«, je poudarila dr. Lazar in sklenila: »Kaj je potrebno storiti? Najlažje (žal tudi najpogosteje) se prepove uporaba »pametnih orodij« – ampak ta odnos predstavlja še večji izziv, da se poskuša vključiti v omrežja. Edina rešitev je kritično razmišljanje, razvita samozavest in pozitivna samopodoba. In to je prav tisto, kar ste s svojim odličnim kritičnim pogledom dokazali! S tem ste tudi dokazali, da bo temelj prihodnosti »pamet človeka« in ne le »pametna orodja«. Zato smo lahko vsi odrasli ponosni na vas.«

Najboljšim na letošnjem natečaju in njihovim mentorjem so podpredsednik uprave Ustanove general Ladislav Lipič, dr. Jolanda Lazar in vodja natečaja Irena Kumer, predali priznanja oziroma zahvale in priložnostna darila.

Prireditev so z izbranim glasbenim programom obogatili Maša Vlaovič, Živa Hegeduš in Enej Kuzma iz Gimnazije Murska Sobota z mentorjem mag. Tonijem Bušinovskim in učenci iz OŠ Tišina Vid Rogan, Aleksij Koller in Žan Gider z mentorico Bernardo Jureš.

V Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih pa so ob tej priložnosti odprli novo likovno razstavo, in sicer razstavo del udeležencev letošnje, že sicer tradicionalne likovne kolonije, ki sta jo organizirala Kulturno umetniško društvo Tišina in GVINI – Zavod za izobraževanje, šport, kulturo Tišina. Na ogled so dela Antona Bertalaniča, Stanislava Brodnika-Cica, Igorja Dolenca, Jožeta Foltina, Branka Gajšta, Vinka Gajšta, Marijana Gregorca, Alojza Krevha, Ivana Lorenčiča, Tanje Luco, Marije Pavlič in Štefana Titana.

»Razstavljavce različnih starosti in poklicev, kakor tudi pridobljenih likovnih veščin, zaznamujejo več plastni likovni izrazi prevladujoče krajinarske motivike. V njih se odkrivajo likovni elementi impresionistične lestvice barvnih kontrastov, naturalistično izvedeni predmetni detajli, ekspresivno učinkujoči svetlobni poudarki…, posebej pa nas razveseljuje pojav novih likovnih prvin avtonomnega abstraktnega barvnega izraza,« je odprtje razstave pospremil strokovni sodelavec uprave Ustanove,  umetnostni zgodovinar mag. Franc Obal.

Besedilo Marjan Šiftar