Ob otvoritvi prenovljenega Narodnega doma pri Sv. Ivanu pri Trstu: »Naj bo to prostor srečevanja in odprtega komuniciranja obeh narodov in kultur«
Trst, 11. oktober 2023 – Predsednica republike Slovenije Nataša Pirc Musar je danes obiskala Trst, kjer se je udeležila slovesne otvoritve prenovljenega Narodnega doma pri Sv. Ivanu, ki je vse od leta 1903 predstavljal pomembno središče Slovencev v tem delu Trsta. Leta 1921 je bil požgan, leta 1934 pa ga je zasegla fašistična stranka. Po dolgih letih bo ponovno služil svojemu namenu, saj bo po novem v njem večnamensko središče Slovencev v Italiji, šolski kampus, ki bo okrepil njihovo prisotnost, ne le v tržaški četrti Sveti Ivan, temveč v širšem tržaškem urbanem okolju. Na 1300 m2 površine bodo obiskovalcem na voljo knjižnica in čitalnica, študijska soba, učilnica, konferenčna dvorana, razstavni prostor, raziskovalni center in sedeži različnih društev. Predsednica republike je v govoru izpostavila, da je to velika in pomembna pridobitev za slovensko narodno skupnost, na katero so rojaki dolgo čakali. Uradni postopki vračanja, nato pa še sama prenova, so trajali dolgo, a bistven je končni rezultat. Nova stavba bo s pestrostjo dejavnosti gotovo oplemenitila območje Svetega Ivana.

Otvoritveni slovesnosti je sledil pogovor z Massimilianom Fedrigom, predsednikom dežele Furlanije Julijske Krajine in županom Trsta Robertom Dipiazzo. Predsednica je izrazila zadovoljstvo z razvojem sodelovanja z Italijo in z deželo Furlanijo Julijsko krajino, hkrati pa tudi pričakovanje, da bo tako tudi v bodoče. Sogovornikoma se je zahvalila tudi za osebni prispevek k razvoju dobrososedskih odnosov med Italijo in Slovenijo in pri podpori projektom, ki spodbujajo sožitje med prebivalstvom na obmejnih območjih. Svečana otvoritev prenovljenega poslopja Narodnega doma pri Svetem Ivanu je še en dokaz skupne usmerjenosti v prihodnost in dokaz, da politika, ki ne razdvaja, pač pa povezuje, vidi in seže dlje. Dežela Furlanija Julijska krajina je v celoti financirala obnovo Narodnega doma, prostore pa bo v trajno uporabo izročila slovenskim organizacijam v Trstu, kot to predvideva zaščitni zakon.

Predsednica je v pogovoru z italijanskimi predstavniki izpostavila tudi potrebo po sistemski rešitvi za (zajamčeno) zastopstvo slovenske manjšine v Deželnem zboru Furlanija Julijske krajine. Izrazila pa je tudi zaskrbljenost glede napovedanega krčenja slovenskih ravnateljstev ter pričakovanje, da bo v zvezi s tem spoštovan zakonski okvir. Pozvala je, naj za šolsko omrežje priznane narodne manjšine ne prevlada zgolj logika “racionalizacije” številk.

V povezavi s projektom Evropska prestolnica kulture 2025 dveh Goric pa je izrazila zadovoljstvo, da je vanj aktivno vstopila tudi dežela Furlanija Julijska krajina. Kot je izpostavila, projekt postavlja nove standarde v čezmejnem povezovanju in je lahko zgled tudi za druga obmejna območja. Pomemben je tudi za obe manjšinski skupnosti, katerima omogoča vključevanje s svojimi projekti in medsebojno tesnejše sodelovanje. Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, predsednik Avtonomne regije Furlanija Julijska krajina in župan Občine Trst so pogovore zaključili s simbolično posaditvijo lipe prijateljstva pred Narodnim domom.
Na delovnem kosilu s predstavniki narodnih manjšin je predsednica izrekla iskreno zahvalo predstavnikom skupnosti za njihov takojšnji odziv, pomoč in solidarnost ob poplavnem valu. Zagotovila jim je, da bo Slovenija italijansko stran še naprej dosledno pozivala k polni uveljavitvi Zaščitnega zakona 38/2001 in drugih določil, ki sodijo v ustavno-pravni in mednarodni okvir zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji.

Današnji obisk v Trstu je posebej pozitivno obarvalo tudi srečanje predsednice z z dijaki in profesorji slovenskih srednjih šol. Bili so prva postaja današnjega predsedničinega obiska, saj prav na mladih stoji prihodnost aktivne in zavedne slovenske skupnosti, skrb za materni jezik in kulturo na tržaškem in širše v regiji. Prav tako pa tudi aktualni izzivi sodobne družbe, kot so podnebne spremembe, skrb za čisto okolje ipd. Predsednica je mlade sogovornice in sogovornike ob tej priložnosti tudi povabila na obisk v predsedniško palačo ob državnem prazniku, ko se vrata palače odprejo javnosti.

Ob zaključku obiska si bo v Trstu ogledala tudi pražarno Primo Aroma in proces praženja kave. Ogledu bo sledil pogovor predsednice s slovenskimi zamejskimi gospodarstveniki in podjetniki. Slovenija izraža zadovoljstvo ob dejstvu, da je bila decembra 2022 ustanovljena zamejska gospodarska koordinacija. S tem je bila vzpostavljena tesnejša povezava slovenskih ministrstev z zamejskimi manjšinskimi gospodarskimi organizacijami. Dobra priložnost za pregled dosedanjega in prihodnjega sodelovanja bo tudi letna konferenca zamejske gospodarske koordinacije, predvidena 7. 11. 2023 v Planici. V prihodnost usmerjeni projekti, kot je projekt Vodikova dolina severnega Jadrana, ki je dobil podporo iz evropskih sredstev in povezuje akterje iz Slovenije, Hrvaške in avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, pa daje upanje, da bomo dober zgled dobrega sodelovanja tudi za širšo soseščino. V ta projekt je aktivno vključen Holding slovenskih elektrarn in predstavlja pomemben korak pri prehodu na obnovljive vire energije.
Tudi po zaslugi povezovalno naravnanih manjšin, tako slovenske v Italiji kot italijanske v Sloveniji, danes doživljamo nadvse pozitivno ozračje v obmejnem prostoru.

Sveti Ivan pri Trstu, 11. oktober 2023 

Spoštovani predsednik avtonomne dežele Furlanije – Julijske krajine Massimiliano  Fedriga, 

Spoštovani tržaški prefekt Pietro Signoriello, 

Spoštovana senatorka Tatjana Rojc, 

Spoštovani župan mesta Trst Roberto Dipiazza, 

Spoštovani visoki predstavniki manjšinskih organizacij Slovencev v Italiji, 

Drage Tržačanke in Tržačani, rojakinje in rojaki, 

Izjemno sem vesela vašega povabila, da obiščem Trst in v veliko čast mi je, da bom  danes skupaj z vami v uporabo slovenski narodni skupnosti predala ta krasen objekt,  Narodni dom pri Svetem Ivanu. 

“Kjerkoli se shajajo Slovenci iz Trsta in okolice, povsod se razgovarjajo veselo o  otvoritvi svetoivanskega Narodnega doma. (…) In prav je, da vlada med našim  narodom tako zanimanje. Svetoivančani so zidali nam in sebi diven Dom. Že do sedaj  smo tako radi hiteli k Sv. Ivanu, med one naše vrle slovenske korenjake. Saj smo znali,  da je tam trdnjava tržaških Slovencev. Sedaj bomo imeli tam svoje ognjišče.« 

Tako je časopis Edinost 6. junija 1903, na predvečer slavnostnega odprtja Narodnega  doma pri Sv. Ivanu radostno povzemal tedanje slovesno vzdušje. Leta 1921, to  pomeni 24 let po odprtju, je bil v valu fašističnega nasilja dom opustošen. 

Po dolgih desetletjih prizadevanj pa je ponovno v zraku podobno veliko pričakovanje  kot tisto, ki je navdajalo naše prednike ob začetku 20. stoletja. 

To je velika in pomembna pridobitev za slovensko narodno skupnost, na katero ste  rojaki dolgo čakali. Uradni postopki vračanja, na to pa še same prenove so res trajali  kar dolgo, a bistven je končni rezultat. Danes stojimo v prekrasni stavbi, ki bo s  pestrostjo dejavnosti gotovo oplemenitila območje Svetega Ivana in širše okolice. Ni  naključje, da v tem predelu Trsta domujejo številne slovenske šole in prav njihova  bližina predstavlja velik potencial za bodoče delovanje tega sodobnega kulturnega  centra.  

Obisk sem začela s srečanjem z dijaki slovenskih srednjih šol in zadovoljna  ugotavljam, da gre za zvedavo generacijo mladih, ki jim ni vseeno za okolje, v katerem  živijo. So državljani moderne Evrope z razvitim čutom do sočloveka in posluhom za  izzive, ki presegajo njihovo mesto. Še kako se zavedajo, da si moramo prav vsi  prizadevati za boljši planet, če želimo resnično doseči spremembe na bolje. Ti mladi  so velik potencial Trsta in na njih ste, smo lahko ponosni.  

Prav zato podpiram načrte po več funkcionalni zasnovi delovanja novega narodnega  doma, ki naj postane prostor dialoga in utrjevanja slovensko-italijanskega  sodelovanja. Naj postane stičišče srečevanja slovenskih dijakov in študentov iz  Slovenije in Italije.  

Naj bo to prostor srečevanja in odprtega komuniciranja ene in druge narodnosti, ene in druge kulture. Da bodo aktivnosti peljane v to smer, pa nakazuje tudi izbor dveh  pomembnih ustanov, ki bosta domovali na tem naslovu. Narodna in študijska knjižnica  ter Slovenski raziskovalni inštitut – SLORI. 

Pomembnost današnjega dogodka je tudi v tem, da predstavlja Narodni dom pri  Svetem Ivanu prvo od treh stavb, omenjenih v 19. členu zaščitnega zakona iz leta  2001, ki je v celoti obnovljena in ki bo tako predana slovenski manjšini v trajno  uporabo. Skrb ne samo tukajšnje slovenske skupnosti, ampak tudi moja, pa bo, da se  bo tudi za Trgovski dom v Gorici in Narodni dom v ulici Filzi v celoti udejanjila 

omenjena določba zaščitnega zakona in da bodo vsi trije domovi ponovno postali  kulturna središča Slovencev v Italiji.

Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila za institucionalni prispevek dežele Furlanije – Julijske krajine, ki je to pomembno naložbo v prihodnost v celoti financirala. Prav tako  gre zahvala predsedniku Fedrigi in županu Dipiazzi za osebni prispevek k razvoju  dobrososedskih odnosov med Italijo in Slovenijo ter njune aktivnosti v postopku  sprave, kar krepi tudi sožitje med večinskim in manjšinskim prebivalstvom na obmejnih  območjih. 

Spoštovani prisotni, 

Veliko mi pomeni, da sem lahko del tega zgodovinskega dogodka za rojake, Slovence  v Trstu. Še toliko bolj pomenljiva je obeležitev tega praznika v družbi predsednika  Fedrige in župana Dipiazze, ki z njuno prisotnostjo potrjujeta naklonjenost do  slovenske narodne skupnosti v deželi in mestu ter izkazujeta zavezo, da bomo tudi  preostala odprta vprašanja reševali v korist vseh ljudi, ki tu živijo. 

Doslej je bilo narejenih nekaj pomembnih korakov naprej v dobrososedskih odnosih in  tudi v priznavanju obojestranskih bolečih dogodkov iz prejšnjega stoletja. Po tej poti je  treba nadaljevati korak za korakom in s predsednikom Mattarello želim dodatno  nadgraditi odlično sodelovanje, ki je v interesu obeh držav in obeh narodov, ki jih je 

zgodovina večkrat postavila enega proti drugemu. Tudi po zaslugi povezovalno  naravnanih manjšin, tako slovenske v Italiji kot italijanske v Sloveniji, danes doživljamo  nadvse pozitivno ozračje v obmejnem prostoru, ki se kaže tudi v uspešni skupni  kandidaturi Nove Gorice in Gorice za Evropsko prestolnico kulture 2025. 

Čestitke uporabnikom novega narodnega doma in srečno!