Zgodovinske lekcije kot varovalo pred prihodnjimi tragedijami.

Ob svetovnem dnevu spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni je v veliki konferenčni dvorani Pokrajinskega arhiva Maribor potekala spominska slovesnost z naslovom Genocid nad Romi in Sinti v drugi svetovni vojni. 

»Genocid nad Romi in Sinti med drugo svetovno vojno, vključno z množičnimi deportacijami in ubijanjem otrok, žensk ter starejših, je eno najhujših dejanj v zgodovini Romov,« je dejal Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije.

Po njegovih besedah smo danes priča nepravičnosti do romske skupnosti, pogosto pod vplivom skrajno desnih političnih frakcij in paravojaških skupin v Evropi. 

»Zaradi pozivov nekaterih političnih voditeljev k sankcioniranju in kaznovanju Romov ter porasta antiromizma so zahteve romske skupnosti po sistemskih rešitvah in odpravi revščine povsem upravičene.«

»Nikoli več«

Marjan Šiftar, predsednik Uprave dr. Šiftarjeve fundacije, pa je na slovesnosti poudaril pomen ohranjanja spomina na žrtve fašizma in nacizma, tudi preko simboličnih dejanj, kot je sajenje spominskega drevja. Izpostavil je, da je spoštovanje do preminulih pomembno zaradi zgodovinskega, kulturnega in etičnega vidika.

Opozoril je, da se žal geslo »Nikoli več«ob koncu druge svetovne vojne pogosto pozablja, saj so povojna desetletja in aktualne razmere zaznamovana s številnimi vojnami in kršitvami človekovih pravic. 

Ob spominu na romske žrtve nacističnega genocida je izpostavil nujnost zavračanja in obsodbe sodobnih genocidov, ki se dogajajo po svetu, vključno z dogodki v Iraku, Ruandi, Srebrenici, Izraelu in Gazi.

Šiftar je zaključil, da je spomin na romske žrtve genocida priložnost za kolektivni premislek in dvig glasu proti krivicam, ki se dogajajo še danes.

Slavnostni govornik Dejan Židan, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je izpostavil pomen ohranjanja zgodovinskega spomina, da bi preprečili ponavljanje tragičnih dogodkov. Opozoril je na ponavljanje zgodovine v Evropi in po svetu, kjer so žrtve ne le vojaki, ampak tudi civilisti in otroci.

Poudaril je, da se moramo iz zgodovine učiti ne le zaradi samega pomena, ampak zato, da preprečimo prihodnje grozote.

Židan je izrazil zaskrbljenost nad percepcijo romske skupnosti kot problema v Sloveniji. Namesto tega je poudaril potrebo po vključevanju, skupnem življenju in sprotno reševanju težav

Posebej je izpostavil Prekmurje kot primer uspešnega sobivanja različnih skupnosti, kjer se trudijo razumeti in spoštovati druge ter skupaj reševati probleme. Zaključil je z mislijo, da stanje nikoli ne bo popolno, vendar je pomembno, da se nenehno trudimo napredovati v pravo smer.

Na slovesnosti so spregovorili tudi Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, Marjan Toš, zgodovinski antropolog in Vera Klopčič, pravnica, raziskovalka.

Njihovi govori so osvetlili zgodovinske in pravne vidike genocida ter pomen spomina na tragične dogodke.

V kulturnem programu so nastopili Nina Brasseuer in prijatelji, ki so s svojo glasbo pripomogli k obeležitvi pomembnega dne. 

Poleg tega je na ogled tudi razstava o genocidu nad Romi, ki obiskovalcem omogoča boljše razumevanje zgodovinskih dogodkov ter njihovih posledic.

2. avgusta letos bo minilo 80 let, od kar so nacisti uničili tako imenovani »Zigeunerlager«, romski del uničevalnega taborišča Auschwitz-Birkenau, in ob tem brezsrčno pobili še zadnje živeče tamkajšnje taboriščnike. 

V eni sami noči je bilo ubitih skoraj 4000 Romov in Sintov, žrtve so bile večinoma ženske, otroci in starejši. 

Ta dogodek je eden najbolj grozljivih primerov genocida, ki ga je nacistični režim izvajal nad Romi in Sinti med drugo svetovno vojno.

Ti ljudje so bili sistematično preganjani, deportirani in ubiti zaradi svoje etnične pripadnosti, kar je povzročilo neizmerno trpljenje in izgubo človeških življenj.

Danes 2. avgusta v mnogih državah obeležujejo kot mednarodni dan spomina na žrtve genocida nad Romi in Sinti.