Klakočar Zupančič: Združitev Prekmurja z matičnim narodom je opomnik, kaj zmoremo, ko stopimo skupaj

Klakočar Zupančič je v slavnostnem govoru ozrla v zgodovino in izpostavila, da je madžarizacija, ki se je začela krepiti v 19. stoletju, predstavljala velik izziv za Prekmurce: »Madžarske oblasti so poskušale z vse večjo vnemo izbrisati slovenski jezik in kulturo, vendar so prekmurski duhovniki, učitelji in kulturniki neomajno širili slovensko besedo ter krepili narodno zavest.«

Ko je konec prve svetovne vojne leta 1918 prinesel velike spremembe na političnem zemljevidu Evrope, se je pred slovenskim narodom odprla priložnost za združitev vseh Slovencev v eno državo, je povedala. 

»Združitev Prekmurja z matičnim narodom je imela izjemen kulturni in politični pomen. Prekmurje je s tem dobilo priložnost za razvoj in napredek, ki ga je madžarska oblast več stoletij zavirala. Združitev je bila tudi simbol zmage slovenskega naroda nad krivicami in dokaz, da lahko slovenska narodna zavest preživi tudi najhujše preizkušnje,« je dejala.

Dodala je, da je Prekmurje s svojo bogato kulturno dediščino, naravnimi danostmi in edinstveno identiteto obogatilo slovensko skupnost: »V letih po združitvi je ta pokrajina postala pomemben del slovenske kulture, gospodarstva in politike. Vendar Prekmurje ni izgubilo svoje posebnosti. Ohranilo je raznolikost, svojo prekmursko govorico in svoje običaje, kar je obogatilo celotno Slovenijo. A največ je Slovenija pridobila z ljudmi, s Prekmurci.«

Združitev Prekmurja z matičnim narodom po njenih besedah ni le zgodovinski dogodek, ampak opomnik, kaj zmoremo, ko stopimo skupaj: »Ta dogodek nas opominja na moč enotnosti, na vrednost naše narodne identitete, naše kulture in na pomen ohranjanja naših korenin. Naša dolžnost je, da ohranimo ta dragoceni del naše domovine, kjer se prepletata zgodovina in sodobnost, tradicija in napredek,« je še povedala.