Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Foto: Rade Bakračević – arhiv “Štajerske novice
Ljubljana, Predsedniška palača, 19. november 2024.
Velja govorjena beseda.
Spoštovani!
v veselje mi je, da vas lahko pozdravim v predsedniški palači. Vem, da imate na
tem srečanju veliko dela, vendar sem vas vseeno želela osebno pozdraviti.
Posebej se seveda zahvaljujem francoski veleposlanici, ki je v teh dneh še posebej
zaposlena, in to ne le s predsedovanjem temu srečanju.
Splošno znano je, da se me Ukrajina in to, kar prestaja, globoko dotakneta.
Spomnim se, ko sem prvič srečala otroke, ki so pobegnili pred vojno in našli varno
zatočišče v moji državi. Spomnim se solz, ki jih kot mati in kot nekdo, ki se že vse
življenje zavzema za mednarodno pravo in človekove pravice ter verjame vanje,
nisem mogla zadržati. Še vedno se živo spominjam obiska klinike Superhumans v
Lvovu maja. Hvaležna sem vodstvu klinike, ki je moji delegaciji in meni pomagalo,
da nas niso preplavila čustva. Vizija in poslanstvo klinike nista tolažiti žrtev vojne,
temveč jih opolnomočiti, da živijo polno življenje in dejavno prispevajo k razvoju
ukrajinske družbe. To je bistvo te klinike. Je pomembna institucija upora proti
agresorju. Vesela sem bila, ko sem izvedela, da je bila tam tudi ITF, da pomaga.
Tako tudi vidim delo ITF. Od ustanovitve leta 1998 je ta organizacija dosegla velike
uspehe, a se spopadala tudi z velikimi izzivi, tudi glede lastnega razvoja. Bili so
časi, ko ITF ni bila daleč od tega, da bi bila morda za vedno potisnjena na rob. Le
po zaslugi peščice sposobnih slovenskih diplomatov je organizacija ne le preživela,
temveč ima danes pomembno vlogo pri pomoči žrtvam vojn in okolju, ki ga je
prizadela vojna. Velika zahvala za vse večji pomen ITF gre tudi njenemu
sedanjemu direktorju, veleposlaniku Tomažu Lovrenčiču. In njegovi ekipi! Gospod
veleposlanik, povedali so mi, da gre za energično in pogumno skupino mladih ljudi,
brez katerih ne bi bilo mogoče doseči ciljev ITF. Zato upam, da z njimi ravnate zelo
lepo.
ITF se pogosto povezuje z razminiranjem, kjer je dosegla izjemne uspehe. Tako je
na primer v jugovzhodni Evropi, Libanonu in Azerbajdžanu očistila več kot 160
milijonov kvadratnih metrov zemljišč, onesnaženih z minami in neeksplodiranimi
sredstvi.
Toda – in zato smo tukaj – organizacija je od leta 2015 dejavna tudi v Ukrajini. V
zadnjem času se osredotoča na programe za krepitev duševnega zdravja in
psihosocialno pomoč otrokom in njihovim družinam v Ukrajini, ki jo je razdejala
vojna. Prepričana sem, da boste danes slišali veliko o teh dejavnostih in načrtih za
prihodnost. Preden pa začnete, mi dovolite, da vam vzamem minuto dragocenega
časa in poudarim, kako vesela sem, da je ITF prepoznala zmožnosti, ki jih zakonci
predsednikov lahko prispevajo k tovrstnim projektom. Seveda dobro poznam
dejavnosti svojega soproga Aleša v okviru ITF. Ker je potreba po pomoči ITF zelo
velika povsod, v Odesi, Hersonu, Mikolajevu in drugod, bodo znanje in izkušnje
mojega moža zagotovo v dodatno pomoč, če bo potrebno. V zvezi s tem bi rada
posebej opozorila na pomembno vlogo srečanj prvih dam in gospodov, ki jih vsako
leto organizira gospa Olena Zelenska. Z organizacijo zasedanja Svetovalnega
sveta ITF za Ukrajino v Ljubljani smo tudi v Sloveniji želeli svetu pokazati svojo
podporo srečanju na vrhu in delu, ki ga opravlja ITF.
Toda, ekscelence in prijatelji ITF – ta svet ste tudi vi. Brez vas ne bi bilo
humanitarnih organizacij, kot je ITF. Ne želim izpostavljati donatorjev, ki prispevajo
k zdajšnjim programom ITF. Želim pa si, da ITF ne bi izgubila zagona pri opravljanju
svojega dela. Zato je vaša pomoč bistvenega pomena, zlasti v teh težkih časih, ko
je pred Ukrajino negotova prihodnost. Iskreno upam, da bo zasedanje
Svetovalnega sveta uspešno in bo pomagalo ITF, da stori vse, kar je v njeni moči,
da žrtvam vojne zagotovi tisto, kar si v našem kratkem življenju zaslužijo: svetlo
prihodnost. Hvala.