Borut Ambrožič	18:35 (pred 1 minuto)
Za jaz

SINAGOGA MARIBOR POČEČKANA Z ANTISEMITSKIMI NAPISI

Začetek novega leta ima na žalost rahlo kisel priokus zaradi vandalskega dejanja neznanih storilcev, zagrešenega na fasadi Sinagoge Maribor. 

Sinagogo Maribor, ki od leta 2011 deluje kot samostojni javni zavod pod nazivom ‘Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor’, je iz sobotne noči na drugo nedeljo v letošnjem mesecu januarju postala tarča vandalov. V samem tekstu jih ne bomo navajali, saj so fotografije dovolj izpovedne. 

Oskrunitev fasade najmanjše javne kulturne ustanove v Sloveniji žal ni prva, s katero se sooča vodstvo sinagoge. Dve leti poprej so vandali z antisemitskimi zapisi verjetno želeli opozorili javnost na dogajanje na bližnjem vzhodu. Takratnih storilcev pristojni organi niso uspeli najti in jih v skladu s slovensko zakonodajo sankcionirati.

Mariborska sinagoga je bila sprva organizacijsko umeščena v okvir Pokrajinskega muzeja Maribor, od leta 2011 pa deluje kot samostojni javni zavod pod nazivom Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Danes predstavlja osrednji del ‘Kulturne četrti Židovska’, ki je zaživela leta 2022 in povezuje MKC, Sinagogo Maribor, Foto klub Maribor, Društvo likovnih umetnikov Maribor, GT22 in Ustanovo Fundacija Sonda. Njihovi kulturno – umetniški programi vsako leto privabijo številne obiskovalce, ki ob drugih ponudnikih kulturnih vsebin doživijo kulturni utrip mesta. 

Direktor Sinagoge Maribor, prof. zgodovine Boris Hajdinjak: ‘Sinagoga Maribor je edini javni zavod v Republiki Sloveniji, ki deluje na področju varstva judovske kulturne dediščine. Sinagoga je bila prvič omenjena leta 1354, verjetno pa je stala na tem mestu že v zgodnjem 14. stoletju. Na tradicijo stavbe in celotne židovske četrti smo zelo ponosni, zato nas takšna dejanja žalostijo in neprijetno presenečajo. 

Mariborski židje so zaslužni za gradnjo še danes obstoječega obrambnega stolpa srednjeveškega Maribora, v katerem danes domuje Foto klub Maribor. Zidovi mariborske sinagoge so stari več kot 700 let in so do danes uspešno prestali marsikatere zgodovinske pretrese. Nastalo škodo smo seveda prijavili pristojnim inštitucijam in se takoj lotili prvih korakov saniranja škode na fasadi. Želimo si čim več obiskovalcev, saj tudi na ta način širimo spoznavanje zgodovine našega mesta, ki je tesno povezana z židi in njihovo tradicijo. Sinagoga Maribor ostaja prostor medkulturnega in medverskega dialoga tudi v letu 2025’. 

Letos mineva 25 let od obnovitve Sinagoge Maribor.

Od leta 2015 ima Sinagoga Maribor status ‘Kulturni spomenik državnega pomena’ in je ena od okoli 300 kulturnih spomenikov državnega pomena. Gre za spomenike, ki so najpomembnejši v Sloveniji in imajo nacionalni pomen. V Sloveniji je sicer več kot 30.000 kulturnih spomenikov. 

Kulturni spomenik pridobi status kulturnega spomenika državnega pomena in s tem tudi uvrstitev na seznam kulturnih spomenikov državnega pomena ob izpolnjevanju sledečih kriterijev:

– da je pomemben del prostora ali kulturne desiščine Republike Slovenije ali njenih regij

– da predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti

– da predstavlja vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo in prostorom

Borut Ambrožič, podpisnik Listine raznolikosti Slovenija in licenciran turistični vodnik na turističnem območju Mestne občine Maribor: ‘Takšna nekulturna in zlonamerna dejanja posameznikov ostro obsojam. Raznolikost, vključenost in nediskriminacija dokazljivo predstavljajo razvoj pravičnejše in s tem tudi uspešnejše družbe. Sinagoga Maribor upravičeno predstavlja enega od turističnih biserov našega mesta in regije ter je ena od najstarejših ohranjenih sinagog v Evropi. V Sloveniji je obstoječa še Sinagoga Lendava, ki ima začetke v letu 1866 in danes prav tako kot mariborska služi, kot razstavni in prireditveni prostor. Obe sinagogi z ostalimi tisočimi kulturnimi in naravnimi spomeniki predstavljajo pomemben del zgodovinskega in turističnega mozaika Slovenije, ki je na voljo domačim in tujim turistom. Ponosni bi morali biti na to kar imamo in to negovati naprej za sedanje in naslednje generacije. To je srž trajnostnega razvoja ali družbene odgovornosti h kateri bi morali vsi stremeti’. 

Ena priloga • Pregledal Gmail

OdgovoriPosredujDodaj odziv