Petanjci, 10. september 2026
Koga moti opredelitev imena »prekmurskega praznika«
V Ustanovi dr. Šiftarjeva fundacija pozorno spremljamo razprave v Državnem zboru (DZ) o dopolnjevanju in spreminjanju zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (RS). Pozdravili smo dopolnitev, ki jo je DZ sprejel v prejšnjem mandatu o dopolnitvi zakonske opredelitve imena »prekmurskega praznika«, ker je pomenila (končno) uresničitev široko sprejetega širšega poimenovanja tega praznika v okviru obeleževanja 100. obletnice sprejema odločitve na pariški mirovni konferenci o usodi Prekmurja 2019. leta.
Naša Ustanova je bila od začetka priprav v letu 2018 aktivno in intenzivno vključena v aktivnosti v zvezi z obeleževanjem tega jubileja, vključno z razpravami o dopolnjevanju zakonske opredelitve praznika. Zato smo izjemno negativno presenečeni ob predlogu in sprejetju amandmaja, s katerim bi se naj spremenili zakonski opredelitvi »primorskega« in prekmurskega« praznika, ob ignoriranju utemeljenih opozoril ZPK DZ in obstrukciji poslancev sedanjih treh opozicijskih strank, brez upoštevanja kakršnih koli resnih vsebinskih argumentov in utemeljitev.
Kot take nikakor ni možno sprejeti netočne in zavajajoče obrazložitve amandmaja za črtanje zakonske dopolnitve o »priključitvi Prekmurja«, da se »zgolj v izvorno obliko poimenovanja vrača tudi praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ter vrnitev Primorske k matični domovini…. Od leta 2005 se je v Sloveniji… ustalilo enotno praznovanje, ki je za spominjanje in spoštovanje njune vsebine tako zelo pomembno. …Poimenovanje praznikov je ostalo nespremenjeno skoraj 20 let, državljani pa so praznika s svojima imenoma dobro sprejeli.«
Sprašujemo se ali predlagatelji amandmaja ne poznajo ali namenoma ignorirajo zaključno Poročilo o obeleževanju 100. obletnice, ki so ga sprejeli leta 2020 Odbor za obeleževanje 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, Svet pomurske razvojne regije in Častni odbor, ki ga je imenovala vlada RS in vse kar je bilo povezano z obeleževanjem 100. obletnice in takrat široko sprejeto širšo opredelitev »prekmurskega zakona.« (priloga v nadaljevanju).
Upravičeno se sprašujemo, v imenu koga in česa je utemeljen obravnavani amandma in ugotavljamo, da ponovno ignorirajo ustavno določbo, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila (82. člen), kar pa jih ne odvezuje spoštovanja Resolucije o normativni dejavnosti, ki jo je sprejel DZ že pred leti in bi morala biti ena temeljnih zavezujočih osnov delovanja DZ in tudi vlade, in tako vsiljujejo rešitve brez kakršnih koli predhodnih razprav z neposredno prizadetimi, preverjanjem podpore na terenu na Primorskem in v Prekmurju, kakor tudi ne posvetov s stroko. Tako tudi v tem primeru gre za brezobzirno uporabo formalizirane politične moči in to po skrajšanih oziroma hitrih zakonodajnih postopkih, ko za njih ni nobenih utemeljenih razlogov.
Ob zaključku pa naj poudarimo, da je osrednji spomenik, postavljen v Murski Soboti ob praznovanju 100. obletnice sprejema odločitve na pariški mirovni konferenci o usodi Prekmurja, posvečen: »priključitvi Prekmurja in združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.«
Uprava Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Marjan Šiftar, predsednik
PRILOGA: Kratki povzetek iz zaključnega Poročila o obeleževanju 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (sprejeto leta 2020)
Obeleževanje 100. obletnice je bil uspešen večplasten in večpomenski projekt, ker je bil zastavljen od vsega začetka v programskem, organizacijskem, logističnem in kadrovsko-institucionalnem pogledu kot projekt, ki je temeljil na celovitih in jasno opredeljenih izhodiščih, polnem soglasju pomurskih občin in njihovem jasno opredeljenem mandatu Odboru za obeleževanje 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (v nadaljevanju 100. obletnica, Odbor) in aktivnem sodelovanju državnih organov.
Vlada RS je med drugim imenovala s sklepom 25. aprila 2019. leta tudi poseben Častni odbor za obeleževanje 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (v nadaljevanju Častni odbor), ki ga je vodil predsednik vlade, njegovi člani pa so bili ministri, člani Odbora, poslanci, predstavniki državnih, kulturnih in drugih organizacij.
Odbor je že v zgodnji fazi priprav obeleževanja obravnaval zakonsko opredelitev »prekmurskega praznika« in na podlagi tudi dobljenih pisnih pobud sprejel stališče, da je preozka, ker zajema le etnični ne pa tudi geografski vidik in pobudo, da bi jo bilo utemeljeno razširiti. Z njo so delovno bili v letih 2018/2019 seznanjeni predsednik vlade, predsednik DZ, ministri, da bi z njo ob etničnem poudarili tudi geografski vidik odločitve, ki je bila sprejeta na pariški mirovni konferenci in z njo celovito potrdili zgodovinske in geografske okoliščine, večplastno multikulturnost Prekmurja ali povedano na kratko: šlo je za priključitev enega dela dotakratne države (Ogrska) k drugi državi (Kraljevini SHS) na katerem so bili večinsko prebivalstvo Slovenci.
Odbor je to razširjeno opredelitev dosledno uporabljal za obeleževanje praznika. Bila je tudi javno sprejeta in tudi dejansko uporabljana v dejavnosti številnih deležnikov, ki so aktivno sodelovali ali organizirali različne aktivnosti v okviru obeleževanja 100. obletnice, podprl pa jo je tudi Častni odbor.
Odbor je pripravil celovito Poročilo o obeleževanju 100. obletnice, ki sta ga leta 2020 sprejela oziroma potrdila Svet pomurske razvojne regije in Častni odbor. Eden od zaključkov tega poročila je tudi prepričanje, da se bo nadaljevala aktivnost za dopolnitev zakonske opredelitve »prekmurskega praznika«.
Tudi vlada RS v svojem uradnem dokumentu – obrazložitvi sklepa o imenovanju Častnega odbora – že govorila o »priključitvi« Prekmurja.
Osrednji spomenik ob 100. obletnici, ki je bil postavljen v M. Soboti, je posvečen, kot je zapisano na njem „priključitvi Prekmurja in združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.“