Aleksandar Vučić, predsednik Vlade R. Srbije. Foto: Rade Bakračević

Miro Cerar, predsednik Vlade R. Slovenije. Foto: Rade Bakračević

Beograd, 23.–24. oktober 2016

Predsednik Vlade Republike Slovenije Miro Cerar bo 23. in 24. oktobra 2016 na povabilo predsednika Vlade Republike Srbije Aleksandra Vučića na uradnem obisku v Srbiji.

Predsednika vlade bo spremljala delegacija ministrov Vlade RS. Gre za tretje skupno zasedanje slovenske in srbske vlade. Prvo zasedanje je potekalo oktobra 2013 v Srbiji, drugo pa februarja 2015 v Sloveniji.

Obisk je hkrati nadaljevanje rednega in intenzivnega dialoga na visoki politični ravni. Namen srečanja obeh vlad je pregledati uresničevanje dosedanjih dogovorov, opredeliti konkretne možnosti za dodatno poglobitev prihodnjega sodelovanja med slovensko in srbsko vlado na različnih področjih in sprejeti nekatere konkretne dogovore.

Poseben poudarek bo namenjen krepitvi bilateralnega sodelovanja na različnih področjih (gospodarstvo, kultura, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana, infrastruktura, energetika, migracije, okolje, informacijska tehnologija, obramba, varnost, razvojno sodelovanje, regionalno sodelovanje, širitev EU).

ODNOSI IN SODELOVANJE MED DRŽAVAMA

 Med državama poteka reden dialog na politični ravni. Ta se v zadnjih letih krepi. Od leta 2013 potekajo skupna zasedanja vlad (do zdaj sta potekali dve zasedanji: oktobra 2013 v Beogradu in februarja 2015 na Brdu pri Kranju). Leta 2014 je bil realiziran prvi uradni obisk slovenskega predsednika v Srbiji doslej, leta 2015 pa smo v Sloveniji na uradnem obisku gostili predsednika Srbije in predsednico srbske skupščine.
Za Slovenijo je v odnosih s Srbijo pomembno tudi, da se Sporazum o vprašanjih nasledstva uresničuje in spoštuje v celoti, dosledno in v dobri veri, saj nekatera vprašanja iz nasledstva po nekdanji SFRJ še niso urejena. V zadnjem času je prišlo med državama do okrepljenega sodelovanja in napredka tudi na tem področju.

Slovenija nudi Srbiji politično podporo ter tehnično pomoč v procesu pogajanj z EU. Slovenija je ves čas podpirala čimprejšnje odprtje prvih pogajalskih poglavij. Aktivno zagovarja tudi stališče, da sta ob ustreznem reformnem napredku nujno potrebna tudi dinamična odzivnost EU in vzdrževanje pogajalske dinamike. Leta 2015 se je začela izvajati bilateralna tehnična pomoč Srbiji v okviru pogajalskih poglavij. Doslej je bilo vključenih več kot 15 slovenskih strokovnjakov za pomoč pri sedmih poglavjih, ki zajemajo osem področij pravnega reda EU. Slovenija v Srbiji trenutno izvaja tudi šest projektov twinning: zakonite migracije, kemikalije, azil, človekove pravice, revizija javnih naročil, organizirani kriminal.

Slovenija pozorno spremlja razmere na zahodnobalkanski migracijski poti in se zaveda pomena ukrepov, ki jih izvaja Srbija. Zato bodo v Srbijo kmalu napoteni štirje policisti, ki bodo srbskim kolegom pomagali pri nadzoru meje z Bolgarijo.

GOSPODARSKO SODELOVANJE, NALOŽBE, TURIZEM

Gospodarsko sodelovanje med državama je zelo dobro, hkrati pa na številnih področjih obstaja še veliko neizkoriščenih priložnosti. Na zasedanjih mešane komisije in skupnih sejah vlad so bila opredeljena perspektivna področja za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja. To so promet, varstvo okolja, informacijsko-komunikacijska tehnologija, turizem, energetika, zaščita in pomoč ob naravnih nesrečah, meroslovje, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana.

Blagovna menjava

Srbija je enajsta najpomembnejša partnerica Slovenije glede na vrednost blagovne menjave; ta je v letu 2015 znašala 1,14 milijarde evrov. Vrednost slovenskega izvoza je znašala 743 milijonov evrov, vrednost uvoza blaga iz Srbije pa je dosegla 400 milijonov evrov. Slovenija s Srbijo beleži presežek v trgovinski bilanci.

V Srbijo izvaža 1.724 slovenskih podjetij.

Investicije

Srbija ostaja druga največja prejemnica slovenskih neposrednih investicij v vrednosti 996,1 milijona evrov v letu 2015 kljub dvoodstotnemu zmanjšanju v primerjavi z letom 2014. Konec leta 2015 je bilo v Sloveniji 59,3 milijona evrov neposrednih investicij iz Srbije. V primerjavi z letom 2014 so se srbske investicije v Slovenijo v letu 2015 povečale za 28 %.

Več informacij:

Gospodarske in poslovne informacije o Srbiji: pregled gospodarskih gibanj, gospodarskih panog, mednarodno gospodarsko sodelovanje, bilateralni ekonomski odnosi, poslovanje itd.

Obstoječi in potencialni izvozniki v Srbijo

Turizem

Za Slovenijo je Srbija eden od najpomembnejših turističnih trgov. Po številu prihodov turistov je na sedmem, po številu nočitev pa na osmem mestu. Turistični promet med državama je dober, čeprav na nacionalni ravni doslej nismo razvili tesnejšega sodelovanja na področju turizma. Gotovo sta k temu pripomogla liberalizacija na področju vizumov in tudi dejstvo, da od leta 2013 med državama obstaja tudi direktna letalska povezava Ljubljana–Beograd letalskega prevoznika Air Serbia.

Turistični obisk iz Srbije v letu 2015: Po podatkih SURS beležimo v letu 2015 6,5‑odstotno povečanje števila prihodov in 7,3‑odstotno povečanje števila nočitev iz Srbije glede na leto 2014. V letu 2015 je Slovenijo obiskalo 86.911 turistov iz Srbije, ki so ustvarili 220.614 nočitev, kar je 3,3‑odstotni delež tujih nočitev pri nas.

V letu 2016: Tudi v letu 2016 beležimo povečanje števila prihodov in nočitev iz Srbije. V sedmih mesecih leta 2016 je Slovenijo obiskalo 60.669 turistov iz Srbije, kar je 17,8 % več kot v enakem obdobju lani. Ustvarili so 152.961 nočitev, kar je 11,1 % več kot v enakem obdobju lani.

Velik delež nočitev v Ljubljani še vedno ustvarijo poslovni gostje, sicer pa je največ zanimanja za dejavne počitnice pozimi, slovenska naravna zdravilišča in slovensko obalo v poletnih mesecih. Gostje iz Srbije prenočujejo v glavnem v hotelih (74,8 %).

Tudi Slovenija je pomemben trg za Srbijo, saj smo Slovenci pri njih med vodilnimi po prihodih tujih turistov in na sedmem mestu po številu nočitev. Slovenske turiste najbolj zanimajo kratek vikend oddih v Beogradu, prireditve ter dejavne počitnice na planinskih in podeželskih območjih in silvestrovanje.

V 11 mesecih leta 2015 je Srbijo obiskalo 59.217 turistov iz Slovenije, kar je 3,1 % več kot v enakem obdobju leta 2014.

Bilateralno sodelovanje med Slovenijo in Srbijo na področju turizma

Sodelovanje na področju turizma poteka predvsem v okviru slovensko-srbske mešane komisije o gospodarskem sodelovanju.

Srbske investicije v slovenski turizem: Hotel Intercontinental v Ljubljani, Grand hotel Palace (Kempinski Palace) v Portorožu, obstaja pa tudi zanimanje za letališče Portorož.

PROMET IN ENERGETIKA

 Promet

 Slovenija in Srbija v Podonavski strategiji skupaj koordinirata področje »Izboljšanje mobilnosti in multimodalnosti – cestne, železniške in zračne povezave«. Bistvo makroregionalnega povezovanja je tesnejše in bolj usklajeno sodelovanje obstoječih ustanov in učinkovitejše koriščenje obstoječih sredstev, tako evropskih in nacionalnih kot drugih.

Cestni promet

Cestni prevozi blaga med državama so popolnoma liberalizirani.

 Vzpostavitev Alpsko-Zahodnobalkanskega koridorja: Zahodni Balkan je za Slovenijo pomemben tudi na področju prometa, zato je ministrstvo za infrastrukturo v letu 2015 pripravilo nov predlog pisma o nameri o vzpostavitvi Alpsko-Zahodnobalkanskega koridorja, ki poteka od Salzburga, preko Beljaka, Ljubljane in Zagreba oz. od Walesa, Gradca, Maribora in Zagreba ter naprej preko Beograda, Niša in Sofije do Svilengrada. V pismu so se Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Slovenija in Srbija zavezale, da bodo izpeljale vse dejavnosti za uvrstitev omenjenega koridorja med železniške tovorne koridorje, ob reviziji zakonodaje EU o TEN-T pa tudi v jedrno omrežje TEN-T.

Železniški promet

Da bi izboljšali in spodbudili razvoj železniškega prometa vzdolž X. koridorja, je bilo leta 2010 ustanovljeno združenje Cargo10. Družbeniki združenja so slovenske, hrvaške in srbske železnice. Njihov cilj je izboljšati učinkovitost (hitrost, zanesljivost, pretok informacij, trženje …) omenjenega koridorja in s tem povečati obseg prevozov blaga oz. tržnih prihodkov vseh vključenih železniških podjetij.

Luka Koper v zadnjih letih intenzivno krepi sodelovanje s srbskim tržiščem, saj je Srbija pomemben trg s še ne izkoriščenim razvojnim potencialom. V Luki Koper si prizadevajo povečati predvsem pretovor kontejnerjev v obe smeri.

Energetika

Na področju energetike imata državi podpisan Memorandum o sodelovanju na področju energetike, ki naj bi spodbujal

• izmenjavo izkušenj in informacij glede razvoja energetskega sektorja,
• izmenjavo informacij in izkušenj pri razvoju nacionalnih energetskih politik, strategij in procesov privatizacije,
• sodelovanje na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije,
• pomoč pri razvoju institucionalnih kapacitet in tudi izmenjavo stališč o regionalno pomembnih vprašanjih v tem sektorju,
• sodelovanje relevantnih oblasti, ustanov, podjetij in vlagateljev za razvoj projektov skupnega interesa in
• opredelitev poslovnih priložnosti v sektorju.

 SODELOVANJE NA PODROČJU DAVKOV IN CARIN

Davčno področje

Med Slovenijo in Srbijo je v veljavi in se uporablja Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja (Ur. l. RS – MP, št. 30/03). Vzpostavljena je tudi vzajemnost pri vračilu DDV.

Carinsko področje

Sodelovanje med Finančno upravo RS in Carinsko upravo Republike Srbije poteka na podlagi sporazuma o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah, ki velja od 1. julija 2008, ter na podlagi Protokola št. 5 k Začasnemu sporazumu o trgovini in s trgovino povezanimi zadevami med Evropsko unijo in Srbijo (UL L 28/388 z dne 30. januarja 2010).

Sodelovanje med organoma je dobro in redno. Administrativno sodelovanje najpogosteje poteka na področju posredovanja podatkov na zahtevo. Pogosto so to zahtevki za preverjanje računov ali vročanje dokumentov.

SODELOVANJE NA PODROČJU PRAVOSODJA

Mednarodna pravna pomoč

Področje izvajanja mednarodne pravne pomoči v civilnih in tudi v kazenskih zadevah je ustrezno in celovito rešeno na multilateralni ravni, kljub temu pa sta državi leta 2011 podpisali pogodbo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, pogodbo o izročitvi in pogodbo o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah. Pogodbe so bile ratificirane in veljajo.

Tudi v praksi sodelovanje med resornimi ministrstvi in tudi med pravosodnimi organi obeh držav načeloma poteka dobro.

Projekt »Modernizacija srbskega pravosodja«

Slovenija sodeluje v projektu reforme in modernizacije srbskega pravosodja. Donatorice se periodično srečajo dvakrat letno ter seznanijo z rezultati opravljenega dela in načrti za nadaljnje korake. Projekt daje ustrezne rezultate in je bil prilagojen potrebam srbske strani glede približevanja EU.

Ministrstvo za pravosodje sodeluje tudi v svetovalnem odboru Multilateralnega skrbniškega sklada MDTF (Multi-Donor Trust Fund for Justice Sector Support in Serbia). Projekt naj bi se končal 31. decembra 2018.

SODELOVANJE NA PODROČJU NOTRANJIH ZADEV

Sodelovanje med ministrstvoma in policijama poteka zelo dobro. Posebnih odprtih vprašanj ni. Sodelovanje medržavami v regiji je izjemno pomembno, kar se je še posebej pokazalo med migracijsko krizo in v dogajanjih na t. i. balkanski migracijski poti. Da bi preprečili ponovitev okoliščin v lanski jeseni, je zato še posebej pomembno dobro medsebojno komuniciranje in sodelovanje organov na vseh ravneh.

Migracije

Stanje na področju migracij v regiji je kljub povečanim migracijskim tokovom obvladljivo, vendar v tem trenutku nihče ne more napovedati, kaj se bo zgodilo v naslednjih mesecih. Posledic morebitnega ponovnega odprtja balkanske poti se zaveda vsa Evropa, vendar pa prehod migrantov skozi državo, kot je potekal med drugim migrantskim valom, za Slovenijo ni več sprejemljiv. Trenutne okoliščine so namreč bistveno drugačne kot ob prejšnjem množičnem prihodu migrantov.

Srbija je v letošnjem juliju začela izvajati intenzivnejše ukrepe glede preprečevanja nedovoljenih migracij. Eden od glavnih ukrepov je napotitev vojske na pomoč policiji pri varovanju meje z Makedonijo in Bolgarijo. Minister Stefanović je ministrico Györkös Žnidar v pismu prosil za podporo in pomoč Slovenije pri reševanju problematike, povezane s povečanim migracijskim pritiskom na srbsko-bolgarski meji. Za sodelovanje so prosili tudi varnostne organe drugih evropskih držav, Evropska komisija pa bo zagotovila finančno pomoč srbskim organom, pristojnim za področje upravljanja migracijske krize. Tako bodo kriti tudi stroški napotitve tujih policistov v Srbijo. Zavedamo se, kako pomembni sta medsebojna podpora in pomoč, zato bo Slovenija v kar najkrajšem času v Srbijo napotila določeno število policistov s potrebno opremo.

Pogajanja za vstop v EU

Ministrstvo za notranje zadeve in Policija bosta Srbiji še naprej nudila podporo in pomoč v procesu pogajanj z EU. Pogosta oblika sodelovanja so tudi študijskih obiski srbskih policistov in izvedba različnih delavnic. Srbski policisti se občasno udeležujejo tudi usposabljanj, ki jih organizira slovenska policija. K dobremu sodelovanju prispeva tudi delovanje policijskega atašeja na veleposlaništvu v Beogradu.

SODELOVANJE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA, ZNANOSTI, ŠPORTA IN MLADINE

Izobraževanje

 Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture: MIZŠ v Srbiji že več kot desetletje organizira dopolnilni pouk slovenščine za Slovence in njihove potomce. Pouk poteka v Beogradu, Novem Sadu, Zrenjaninu, Nišu, Rumi, Irigu, Vrdniku, Vršcu, Gudurici, Leskovcu, Boru, Zaječarju, Kostolcu in Kruševcu. Slovenščino se uči okrog 100 otrok in 250 odraslih. Nekaj otrok in mladostnikov, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine, ter drugih otrok slovenskega rodu se vsako leto udeleži tudi poletnih šol slovenskega jezika v Sloveniji, ki jih organizira Zavod RS za šolstvo.

Srbski jezik v Sloveniji: V šolskem letu 2012/13 se je prvič začel izvajati dopolnilni pouk srbskega jezika in kulture na Osnovni šoli Livada v Ljubljani za srbsko govoreče priseljene otroke. V letih 2013/14 in 2014/15 se je število otrok, ki obiskujejo dopolnilni pouk, zmanjšalo na osem učencev. V šolskem letu 2015/16 dopolnilni pouk srbskega jezika in kulture ni potekal. Kot izbirni predmet se lahko poučevanje srbskega jezika izvaja v okviru slovenskega šolskega sistema v tretjem triletju osnovne šole. V zadnjih treh letih se je izbirni predmet srbščina izvajal samo na eni osnovni šoli v Velenju (pet učencev v šolskem letu 2013/14, 12 učencev v letu 2014/15 in 12 v šolskem letu 2015/16).

Humanitarna pomoč za otroke poplavljenih območij Hrvaške, BiH in Srbije: MIZŠ je v sodelovanju s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti od novembra 2014 omogočil okoli 1.500 osnovnošolskim otrokom in 90 njihovim učiteljem z območij na Hrvaškem, v BiH in Srbiji, ki so spomladi 2014 utrpeli posledice poplav, brezplačno šolo v naravi v CŠOD Soča v Tolminu. Projekt se je izvajal do junija 2015.

Visoko šolstvo

 Sodelovanje na področju visokega šolstva poteka v več oblikah, in sicer: lektorati slovenskega jezika (Beograd, Novi Sad), poletne šole, seminarji, štipendije za potomce Slovencev, program CEEPUS III – izmenjave študentov in profesorjev. S Srbijo je bil 2. oktobra 2013 v Beogradu podpisan Protokol med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in tehnološki razvoj Republike Srbije o sodelovanju na področju izobraževanja, ki je še v veljavi.

V študijskem letu 2014/15 je v Sloveniji študiralo (brez plačila šolnine za tujce) 178 državljanov Srbije, v študijskem letu 2015/2016 pa 253.

Znanost

 Med letoma 2004 in 2016 je potekalo osem zasedanj mešanih komisij za znanstveno in tehnološko sodelovanje (MK). Financiranih je bilo več kot 300 projektov. MK so med 130 predlogi raziskovalnih projektov izbrale 53 projektov, ki bodo sofinancirani v obdobju 2016–2017.

Sodelovanje z državami Zahodnega Balkana v okvirnih programih: V preteklih letih si je Slovenija skupaj z Avstrijo in Grčijo zelo prizadevala za hitrejšo vključitev držav ZB v evropski raziskovalni prostor. MIZŠ je kot nosilni partner sodeloval v dveh projektih ERA-NET v 7. OP in dveh projektih za specifične podporne akcije. V vseh projektih je kot partner sodelovalo tudi srbsko resorno ministrstvo, pristojno za znanost. Projekt za Podonavsko regijo (DANUBE-INCO.NET) se je začel izvajati januarja 2014 in bo trajal tri leta. Namenjen je uresničevanju Strategije EU za Podonavsko regijo s poudarkom na družbi znanja in konkurenčnosti.

7. okvirni program EU za raziskave in tehnološki razvoj (2007–2013): V 7. OP EU je imela Slovenija odobrenih 718 projektov (z 930 udeleženci) in v njih je pridobila 170,4 milijona evrov. Slovenske in srbske ustanove skupaj sodelujejo v več kot 50 projektih 7. OP EU.

OBZORJE 2020 (8. OP): Do junija 2016 ima Slovenija v Obzorju 2020 (8. OP) sprejetih v financiranje že 236 projektov s 318 udeleženci, od tega je 42 koordinatorjev. V njih naj bi pridobila 81,9 milijona evrov sredstev. Po trenutnih podatkih sodelujejo slovenske in srbske ustanove skupaj v 18 projektih.

Srbija je tudi članica programov EUREKA in COST.

Šport

 Sodelovanje na športnem področju poteka zelo dobro. Februarja 2015 je bil na skupnem zasedanju slovenske in srbske vlade na Brdu podpisan memorandum o sodelovanju na področju mladine in športa med pristojnima ministrstvoma.

Mladina

 Februarja 2015 je bil na skupnem zasedanju slovenske in srbske vlade na Brdu podpisan memorandum o sodelovanju na področju mladine in športa med pristojnima ministrstvoma. Na mednarodni ravni državi sodelujeta v okviru evropskih programov, predvsem programov EU Erasmus+ in Sveta Evrope.

Med mladinskimi organizacijami Republike Slovenije in Republike Srbije obstaja dolgoletna praksa sodelovanja in medsebojnega učenja pri vzpostavitvi mladinskega sektorja in dvigu kakovosti mladinskega dela.

Center Salto za JV Evropo v Sloveniji: Je eden od osmih centrov, ki jih je vzpostavila Evropska komisija. Center Salto je septembra 2016 organiziral konferenco »Europe Balkan Youth Express«, trenutno pa v Mariboru v njegovi organizaciji poteka mednarodni forum prostovoljcev.

Berlinski proces: Zadnji vrh predsednikov vlad v okviru petletnega Berlinskega procesa je potekal konec junija 2016 v Parizu. Osnovni namen procesa je predvsem krepitev sodelovanja z državami Zahodnega Balkana, ki še niso članice EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Makedonija, Črna gora in Srbija).

Med glavnimi temami v Parizu je bila tudi mladina. Ustanovljen je bil regionalni urad za sodelovanje na področju mladine (The Regional Youth Cooperation Office of the Western Balkans).

PODROČJE SOCIALNE VARNOSTI

Prvega novembra 2010 je začel veljati sporazum o socialnem zavarovanju, ki celovito ureja vsa področja socialne varnosti, in sicer pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, poškodbe pri delu in poklicne bolezni, starševsko nadomestilo in zavarovanje za primer brezposelnosti.

Sporazum omogoča zavarovancem, ki so del zavarovalne dobe plačevali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v obeh pogodbenicah, da ob izpolnjevanju pogojev uveljavljajo sorazmeren del pravic iz tega zavarovanja. Glede na splošno uveljavljen princip seštevanja zavarovalnih dob imajo take osebe prav zaradi tega sporazuma možnost uveljaviti pravico do sorazmernega dela pokojnine v obeh pogodbenicah in pridobiti del pokojnine, za katero so bili plačani prispevki. Gre sicer za načelo, ki je splošno uveljavljeno v pravu Evropske unije, na podoben način pa to področje urejajo tudi bilateralni sporazumi Slovenije z drugimi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami.