O najdražji bolezni za katero še ni zdravila

DOSOR Radenci: Alzheimer caffe

V DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci, so 10. marca popoldne pripravili »Alzheimer caffe«, predavanje o Alzheimerjevi bolezni oziroma demenci. Kot predavatelja sta sodelovala generalni sekretar Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija David Krivec in vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani, nevrologinja dr. Milica Gregorčič Kramberger.

Generalni sekretar Spominčice David Krivec je prisotnim na predavanju predstavil organizacijo in delovanje Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija, ki deluje v naši državi že 20 let v pomoč in podporo, tako osebam z demenco, kot tudi njihovim svojcem. Tako je organiziranih osem lokalnih organizacij Spominčic po Sloveniji ter 23 tovrstnih skupin za samopomoč. Opozoril je, da vsaka pozabljivost še ni demenca. O tej bolezni se govori tedaj, ko posameznikovo vsakdanje življenje motijo pogosto: izguba spomina, težave pri govoru (iskanje pravih besed), osebnostne in vedenjske spremembe, upad intelektualnih funkcij (nezmožnost presoje in organizacije), težave pri vsakodnevnih opravilih, iskanje ter izgubljanje in prestavljanje stvari, težave pri krajevni in časovni orientaciji, neskončno ponavljanje enih in istih vprašanj, spremembe čustvovanja in vedenja ter zapiranje vase in izogibanje družbi.

Nevrologinja, dr. Milica Gregorčič Kramberger, pa je po strokovni plati predstavila demenco kot bolezen, za katero še vedno ni pravega zdravila. Obolelih za demenco je v Sloveniji 33 tisoč oseb (zanje skrbi 100 tisoč oseb), v Evropi okrog 10 milijonov, na svetu pa 46 milijonov. S staranjem človeške populacije na planetu bo tovrstnih težav ljudi z demenco vedno več. Do leta 2015 je evidentiranih bilo 10 milijonov novih bolnikov z demenco, do leta 2050 bi se naj s sedanjega števila 46 povzpelo celo na 131 milijonov. Demenca traja od 10 do 15 let in je z vidika javnega zdravstva ena najdražjih bolezni ter veliko ekonomsko in socialno breme za družbo, zato bi morala postati ena od prioritet javnega zdravstva. Gre torej za najdražjo bolezen na svetu, zdravila zanjo pa še vedno ni.

Filip Matko Ficko