SPOMINSKA SLOVESNOST PRI RUSKI KAPELICI pod Vršičem. v nedeljo, 30. julija 2017, ob 10. uri

FOTO: RADE BAKRAČEVIĆ

1-ruska-kapelca-001

1-putin-001

Ruska kapelica pod Vršičem je bila zgrajena med 1. svetovno vojno, toda ni samo spomenik vojni: spominja na mir, ki so ga tam našli umrli in na mir, po katerem so takrat hrepeneli živi. Zato se ni ohranila, da bi spominjala na spopade, ampak predvsem zato, ker je pričala o sočutju in solidarnosti med ljudmi – ljudmi, ki so jo zgradili in ljudmi, ki so jo varovali in obnavljali. Ob Ruski kapelici, pravoslavnem svetišču, ki je oznanjalo mir v času vojne in je (zato) nastalo in obstalo v katoliškem okolju, se tudi letos spominjamo, da so krščanske cerkve tudi v časih vojn z oznanjevanjem Kristusa in njegovega evangelija klicale k miru, k spoštovanju dostojanstva vsakega človeka, k sočutju in spravi; toda hkrati so bila cerkvena vodstva in verniki pogosto udeleženi v delitvah in sporih ter potegnjeni v vrtince zla, ki spremljajo vojne. Delitve in nezaupanja med samimi krščanskimi cerkvami so pri tem lahko še poglabljala obstoječa nasprotja ali se sama napajala iz njih. Tudi danes živimo v svetu, v katerem se razlike lahko hitro sprevržejo v delitve, delitve v nasprotja, nasprotja v sovraštva, meje v pregrade in prepade. Živimo v svetu, v katerem si je treba stalno prizadevati za mir, sočutje in solidarnost. Prepričani smo, da se Katoliška cerkev in Ruska pravoslavna cerkev, njuna vodstva in verniki zavedajo, da morajo zato ne glede na vse zgodovinsko nastale razlike in delitve dajati vzgled in spodbudo z ekumenskim sodelovanjem pri skupnem temeljnem evangeljskem poslanstvu in udejanjanju njegovega duha. Tudi Luther, katerega se letos spominjamo ob 500-letnici reformacije, je zapisal: »O milostni Bog: Ti si Bog miru, ljubezni in edinosti, ne razdora«. Ruska kapelica je lahko simbol takega prizadevanja tudi danes in v bodočnosti. V svojem 101 letu je namreč s svojim sporočilom miru stkala vezi razumevanja, dialoga in spoštovanja med številnimi generacijami predstavnikov kulturnega, verskega, političnega, gospodarskega in družbenega življenja, predvsem pa med ljudmi dobre volje, ki se, v spomin in opomin, vsako leto, zadnjo nedeljo v mesecu juliju tradicionalno zberejo pod Vršičem.