Vedno je poudarjal vrednote NOB
Slavist, publicist, taboriščnik, borec NOB in diplomat
V nedeljo, 30. julija 2017, ob 7.10 uri je v 103. letu starosti umrl eden najbolj znanih Slovencev prejšnjega in tekočega stoletja, akademik, dr. Anton Vratuša – Vran. Rodil se je 21. februarja 1915. v Gornjih Slavečih pri Gradu na Goričkem v Prekmurju.
Dr. Anton Vratuša – Vran leta 2016 na skupščini UŠF
Anton Vratuša se je takoj po okupaciji Slovenije vključil v narodnoosvobodilni boj proti okupatorju in do aretacije leta 1942 deloval v Ljubljani. Italijani so ga najprej internirali v taborišče Gonars, nato v Treviso in Padovo, od tam pa na otok Rab, kjer je bil med organizatorji osvobajanja taborišča in Rabske brigade po kapitulaciji Italije septembra 1943. Zatem je do konca leta 1944 deloval med italijanskimi partizani v severni Italiji ter bil vezni člen med jugoslovanskim in italijanskim partizanskim gibanjem. Bil je namestnik komandanta Rabske brigade, predstavnik predsedstva Osvobodilne fronte Slovenije pri Komiteju za nacionalno osvoboditev za severno Italijo (CLINAI) ter Glavnega štaba NOV in PO Slovenije pri komandi garibaldincev in Korpusu dobrovoljcev svobode v Milanu ter tudi osebna zveza med CK KPS in CK KPI za severno Italijo.
Dr. Anton Vratuša – Vran in dr. Matjaž Kmecl
Po 1945 je opravljal številne dolžnosti v zveznih organih novonastale jugoslovanske države v Beograd, kakor tudi v Sloveniji. Leta 1953 je prešel v rezervo kot polkovnik JLA. V letih 1953 – 1965 je bil državni podsekretar in šef kabineta podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja (1953–1965), nato (1965 – 1967) direktor Inštituta za družbene vede v Beogradu, ambasador ter stalni predstavnik SFRJ pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku v letih 1967–1969. Bil je namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve (1969–1971), podpredsednik zveznega izvršnega sveta (1971–1978), predsednik Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije (1978–1980) ter predsednik zveznega zbora skupščine SFR Jugoslavije v koledarskem letu 1982.
Dr. Anton Vratuša – Vran leta 2016 na skupščini UŠF
Anton Vratuša je diplomiral na Oddelku za slavistiko FF v Ljubljani 1941, istega leta dosegel doktorat znanosti z disertacijo Levec in Ljubljanski zvon. Po vojni, leta 1950 je ob delu končal tretjo stopnjo študija iz družbenih ved na Visoki politični šoli v Beogradu. Bil je redni profesor na Visoki politični šoli v Beogradu (1956–1967) ter na Univerzi v Beogradu od 1969, na Univerzi v Ljubljani od 1974 in na Mednarodnem centru za promocijo podjetij v Ljubljani od 2004. Bil je ustanovitelj Mednarodnega centra za upravljanje javnih podjetij v deželah v razvoju (ICPE) v Ljubljani (1974) ter predsednik upravnega sveta te ustanove do 1982, potem pa častni predsednik sveta te medvladne ustanove, ki jo skupno upravljajo države članice. Njegova trajna dolžnost v ICPE je bila: oblikovanje znanstvenoraziskovalnega in izobraževalnega programa. Bil je podpredsednik predsedstva Zveze združenj za družbene vede Jugoslavije in član sveta Mednarodnega združenja za politične vede (IPSA) (1996–1990), član upravnega odbora inštituta OZN za raziskovanje in izobraževanje (UNITAR) (1969–1990), član uprave Mednarodnega inštituta za oceane na Malti (IOI) (1972–2002). Izredni član SAZU od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985. Predsednik odbora SAZU za preučevanje narodnih manjšin (1988–2002). Član odbora SAZU za trajnostni razvoj, dr. h. c. Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. V letih 1996 – 2006 je bil predsednik programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija in častni član Zbora ustanoviteljev te ustanove od leta 2006 dalje.
Dr. Anton Vratuša – Vran leta 2016 na skupščini UŠF
Torišči Vratuševega znanstvenega in publicističnega delovanja v obdobju 1938–1941 sta bila slovenski jezik in literarna zgodovina. Po 1945 njegova znanstvena, družbenopolitična in pedagoška dejavnost zajema zlasti področja razvoja samoupravljanja in participacije v Jugoslaviji in komunalni sistem ter zunanjo politiko SFRJ. Na področju mednarodnih odnosov zlasti izstopajo prispevki o Organizaciji združenih narodov, procesu dekolonizacije, gibanju neuvrščenosti in o deželah v razvoju. Vprašanja narodnih manjšin, človekovih pravic in trajnostnega razvoja so dolgoletna tema Vratuševih raziskav.
Dr. Anton Vratuša – Vran letos februarja ob 102. rojstnem dnevu
Med pomembnejšimi znanstvenoraziskovalnimi projekti, ki jih je organiziral sam ali skupaj z drugimi sodelavci, velja omeniti zlasti: Organizacija jugoslovanske komune in odnosi v njej (Inštitut za družbene vede, 1963–1965); Odnosi v večnacionalnih skupnostih (Inštitut za družbene vede, 1966); Vrednosti v politiki, mednarodna primerjalna raziskava ob sodelovanju znanstvenikov iz Indije, Jugoslavije, Poljske in ZDA (1965–1969), knjiga je objavljena v University Press Philadelphia, ZDA, 1969); Razvoj teorije in prakse samoupravnega prava v Jugoslaviji (1984–1987); Narodnosti in narodne manjšine; Živeti z mejo (1965). O tej problematiki je od 1991 objavljenih devet zbornikov, najnovejši: Panonski prostor in ljudje med dvema tromejama (2007). Celostno upravljanje z obalnim območjem za trajnostni razvoj (ICPE, 1992–), Integrated Management of Protected Areas: Nature Parc Goričko (2010–). Objavil je več kot tristo petdeset razprav in člankov v domačih in tujih znanstvenih ter strokovnih časopisih. Samostojna dela: Levec in Ljubljanski zvon (doktorska disertacija 1941), Profili neuvrščenosti (1980), Ten years of ICPE (1984), Iz verig v svobodo. Rabska brigada (1998), Piran, a green coastal community in the Northern Adriatic (2002), Vrt spominov in tovarištva (Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija na Petanjcih (2004).
Dr. Anton Vratuša – Vran je bil nosilec partizanske spomenice 1941 in drugih visokih državnih odlikovanj, odlikovanj drugih držav ter družbenih priznanj.
Filip Matko Ficko