MARIBOR JE V ZADNJIH PETIH LETIH IZVEDEL VELIKO UREDITEV IN OBNOV

FOTO: RADE BAKRAČEVIĆ – ŠTAJERSKE NOVICE

OBČANI MENIJO, DA JE MARIBOR V ZADNJIH PETIH LETIH IZVEDEL VELIKO

UREDITEV IN OBNOV

Največja pridobitev v zadnjih petih letih jim predstavljajo ureditev in obnova Maribora na splošno, obnova cest, kolesarskih stez, otroških igrišč, zdravstvenih dejavnosti ter ureditev pešpoti in pešcon.

(Maribor, 13. 3. 2024) Ureditev Maribora na splošno, obnova cest, kolesarskih stez, otroških igrišč, zdravstvene dejavnosti, ureditev pešpoti in pešcon, kanalizacija, ureditev zelenih površin, prometnih ureditev v centru mesta, obnova osnovnih šol, to je le nekaj točk, ki so jih izpostavili občani, kot najbolj pomembna pridobitev v zadnjih petih letih v njihovi četrti oziroma v njihovi krajevni skupnosti.


Raziskava, ki je potekala na vzorcu 3.003 polnoletnih prebivalcev Mestne občine Maribor novembra lani, preko telefonskega in spletnega anketiranja, je namreč pokazala, da so Mariborčani v zadnjih petih letih opazili kar velik napredek, ki je bil narejen v prid kakovostnega in prijetnega delovanja ter bivanja v mariborski občini z okolišem.


Slaba petina vprašanih (19 %) meni, da je največja pridobitev v njihovi četrti oz. krajevni skupnosti ureditev in obnova Maribora na splošno. Sledi obnova posameznih cest (15,5 %), kolesarske steze (14,5 %), otroška igrišča (14,2 %), zdravstvena dejavnost oz. prenova zdravstvenega doma (10,3 %) ter ureditev pešpoti in pešcon (10,0 %). Na vprašanje, kaj je najbolj pomembna pridobitev Maribora v zadnjih petih letih, je slaba tretjina vprašanih (31,4 %) odgovorila ureditev Lenta. Sledijo Mbajk postaje (26,8 %), Mariborska knjižnica (12,2 %) in 2 zdravstvena dejavnost (12,2 %), ureditev in obnova Maribora (11,5 %), kolesarske steze (11,2
%), investicije na Pohorju (10,6 %), prenova dvorane Tabor (10,5 %).

»V zadnjih letih so občani večkrat izkazali želje, da želijo čim bolj umirjeno mesto z zelenimi površinami in prostorom za oddih oziroma sprostitev. Več zelenih površin in zaprtega ožjega mestnega jedra je trend, ki ga srečujemo v vseh bolj razvitih tako evropskih kot tudi svetovnih prestolnicah in mestih, pa tudi številna slovenska mesta že več let po svetu delujejo v tej smeri.


Vesel sem, da so prepoznali trud, vlaganja in napredek, ki je bil dosežen v zadnjih petih letih,« je dejal župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič. Izpostavil je pomembnost, da občina sledi tudi željam in smernicam občanov, saj je ključni namen njihovega delovanja v korist in
zadovoljstvo prebivalcev.

Kaj pa meščani najbolj pogrešajo v svoji četrti in krajevni skupnosti, je na prvo mesto kar četrtina vprašanih (24,9 %) dejala, da so to parkirišča. Prav tako si želijo več zelenih površin (20,4 %), še več ureditve komunalne infrastruktura (20,2 %), še bolj urejeno zdravstveno dejavnost (15,3 %), še več urejenih pešpoti in pešcon (15,2 %) ter kolesarski stez (14,8 %).
Dobra tretjina (35 %) vprašanih meni, da so prav parkirišča tisto, kar v Mariboru primanjkuje in je treba še bolj urediti.

Sledi ureditev zelenih površin (20,7 %). Kako so zadovoljni z razmerami v Mariboru, je v zadnjih petih letih dobra tretjina anketirancev (35,8 %) menila, da se
spreminjajo na bolje. Četrtina vprašanih (25,2 %) pa meni, da so razmere enake. »Vedno v ospredje postavljamo potrebe občanov. Mislim, da je ključ uspešnega delovanja občine, da v ospredje postavlja zadovoljstvo vseh Mariborčanov,« je ob rezultatih še dodal župan.


Maribor si z nekaterimi projekti prizadeva pridobiti tudi državno sofinanciranje, zato so spraševali, za katere projekte bi bilo to najbolj potrebno. Kar tretjina vprašanih (66,3 %) meni, da bila državna sredstva najbolje usmeriti v financiranje projekta Zdravstvena postaja Tezno.
Občane pa so še spraševali, kako doživljajo turistično ponudbo Maribora, kakšen naj bo turizem v prihodnje oziroma v kateri obliki naj bo poudarek, iz katerih medijev se informirajo, kako so zadovoljni z mariborskimi javnimi podjetji, kako ocenjujejo razpoložljivost informacij na
spletnih straneh mariborskih javnih podjetji in kako so zadovoljni z njihovim komuniciranjem.
Raziskavo je opravilo podjetje Ninamedia, od tega je bilo 50,2 % žensk, 49,8 % moških, zajete pa so vse starosti.