Urška Klakočar Zupančič. Foto: Rade Bakračević – Štajerske novice
Nagovor predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič
na slavnostnem odprtju
62. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra,
Gornja Radgona, 24. avgust 2024
Spoštovani gospod Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma,
spoštovana gospa Mateja Čalušić, ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije,
spoštovani gospod Georgi Tahov, minister za kmetijstvo Republike Bolgarije,
spoštovana gospa Urška Mauko Tuš, županja občine Gornja Radgona,
cenjeni visoki gostje,
drage obiskovalke in obiskovalci,
prav lepo pozdravljeni!
V veliko čast mi je, da vas lahko nagovorim ob odprtju tako pomembne prireditve, kot je 62. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Nosilne teme letošnjega sejma ne bi mogle biti bolj aktualne, zato se želim v uvodu zahvaliti organizatorjem ter strokovnjakom, da delijo z nami vizijo in poti do zdrave prehrane, pridelane na trajnostni način.
Z Bolgarijo, letošnjo državo partnerico, nas kljub veliki razliki v površini obeh držav povezujejo številne sorodnosti. Obe združujeta področja visokogorja, rodovitnih ravnic in morske obale. S kmetijstvom se preživlja približno enak odstotek prebivalstva. Bolgarijo pa je po vstopu v EU zaznamoval tudi trend trajnostne rasti in pozitiven saldo v zunanji trgovini z agrarnimi proizvodi. Kmetijstvo je postalo ključen sektor, ki prispeva h gospodarski rasti in doseganju socialnih in gospodarskih ciljev. Izmenjava izkušenj in znanj s predstavniki letošnje države partnerice je lahko zato zelo pomembna tudi za razvoj našega kmetijstva.
Čas, v katerem živi naša generacija, prinaša predvsem v razvitem delu sveta izjemno hiter tehnološki razvoj. Skokovito se povečujejo tudi znanja o varni in trajnostni pridelavi zdrave hrane, po drugi strani pa se kot civilizacija in skupnost soočamo z zelo težkimi izzivi. Največji med njimi je gotovo vprašanje, kako dovolj varno ter učinkovito nahraniti zdaj že več kot 8 milijard ljudi na tem našem planetu z vse bolj omejenimi naravnimi viri. Ob tem pa se kmetijstvo in druge gospodarske panoge že neposredno soočajo z vse bolj očitnimi škodljivimi posledicami podnebnih sprememb.
Prav podnebne spremembe so eden od generatorjev številnih globalnih kriz. So najpogostejši vzrok migracij, saj ljudje na nekaterih področjih ne morejo več preživeti, v veliki meri pa sprožajo tudi konflikte in vojne. Ne glede na to, v kaj nas poskušajo prepričati v slepilnih manevrih »vojne megle«, so se namreč tako v človeški zgodovini kot danes vojne dogajale predvsem zaradi sle po prisvajanju naravnih virov.
Podnebne spremembe tudi že neposredno vplivajo na nas, ki še živimo stran od mednarodnih konfliktov. »Živimo svoja udobna življenja v senci katastrofe, ki jo pomagamo ustvarjati. Spodbujajo jo prav stvari, ki nam omogočajo udobna življenja,« je dejal legendarni naravoslovec in ustvarjalec sir David Attenborough. Besede, ki povedo vse in jih moramo ponotranjiti. Izbire pravzaprav nimamo. Razmišljanje, da bomo lahko dolgoročno udobno živeli, če bodo stvari ostale takšne, kot so, je preprosto tiščanje glave v pesek.
Zato da bomo kot skupnost in posamezniki lahko dovolj kakovostno živeli, moramo spremeniti način razmišljanja in svoja življenja prilagoditi novim razmeram. To velja za vse. Za globalno skupnost in vsako posamezno državo. Pri tem mislim predvsem na odločevalce ter vsakega od nas. Svoje navade bomo morali spremeniti potrošniki, prilagoditi se bosta morala industrija in kmetijstvo, svoje pa bodo morali prispevati tudi kapitalski trgi, ki bodo morali hlastanje za dnevnimi dobički nadomestiti z dolgoročnejšim načrtovanjem finančnih prihodkov.
Dogodki, kot je Agra, ki združujejo zanimiv poljuden prikaz najsodobnejših tehnologij, dosežkov in trendov v kmetijstvu za laično javnost ter strokovna srečanja in razprave, ki morajo postati temelj odločevalcem za pripravo politik in strategije na področju razvoja trajnostnega kmetijstva, so zato izjemno pomembni.
Organizatorjem želim uspešno izvedbo 62. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma.
Hvala lepa.