Peta izvedba feminističnega filmskega festivala FeFi se bo začela v sredo, 16. aprila, in trajala do ponedeljka, 21. aprila. Filme v treh sekcijah Frišno, ZDAJ! in Retro si bo mogoče ogledati brezplačno na spletni strani festivala fefi.si, na Fakulteti za družbene vede pa bo v četrtek, 17. aprila ob 17. uri potekal tudi dogodek v živo, ki nastaja v soorganizaciji z udeleženkami Študentskega kinokluba
.
Sekcija Frišno izpostavlja radikalne newcomerke, ki obračunavajo s patriarhalno polpreteklo zgodovino, letos pretežno iz domačih filmskih vrst. Nova generacija slovenskih filmark in direktoric fotografije, ki ravno zaključuje ali je že zaključila študij na obeh akademijah (AGRFT in ALUO) premika meje tako v estetskem in produkcijskem kot tudi vsebinskem smislu. V slednjem vsekakor izstopa film Mentor, režiserke Tinkare Klipšteter, ki se ukvarja s problematiko nadlegovanja študentk s strani profesorjev in je postavil nove standarde v pravilih snemanja kočljivih prizorov. Perečo problematiko dopolnjuje film Molčim (Šutim) hrvaške režiserke Sare Horvatić. Film Kam se je odneslo hlod, režiserke Tare Caruso Bizjak, ki je bila tudi direktorica fotografije pri Mentorju, se na inovativen način loteva prijateljskega razhoda v istospolni zvezi. Performativno dokumentarni film Babiščina Lucije Rosc je hkrati igriv in ranljiv prikaz medgeneracijskega odnosa med avtorico in njeno babico Mico, ki ji zapusti zlat zob, katerega vnukinja v simbolični gesti nasledstva pretopi in z njim oživi svoj lastni umirajoči zob. Film Soseska 23 Mojce Radakovič pa raziskuje osvobajanje mlade ženske Jagode iz toksičnega razmerja in njeno odkrivanje novega življenja po bolečem razhodu v varnem objemu prijateljstev in ponovnega odkrivanja lastne svobode.
Vsi filmi sekcije Frišno bodo predvajani tudi v živo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, in sicer v četrtek, 17. aprila ob 17. uri v okviru Študentskega kinokluba v Akademski čitalnici Aleša Debeljaka. Po projekciji bo sledil pogovor z nekaterimi avtoricami.
Sekcija Zdaj! je v hic et nunc stanju filmskega ženskega ustvarjanja. Letos se osredotoča na vprašanja migracij, vojne, spominov in identitete. V njej bomo predstavili zadnji film aktualne nagrajenke Prešernovega sklada Nike Autor Obzornik 242 – Sunčane pruge. Filmsko-fotografski časovni stroj nas popelje v solidarno preteklost, ko je v povojnih ruševinah tlelo upanje na nov, boljši svet, in nam z veliko mero uvida približa, kaj smo nekoč že zmogli skupaj in kje smo pristali danes, ko se soočamo z novimi vojnimi in povojnimi grozotami ter ljudmi, ki pred njimi bežijo. Osebno izkušnjo migrantske družine iz nekdanje Jugoslavije nam približa poetični esejistični film Mejno območje (Gränsland) švedske filmarke slovensko-hrvaških korenin Ines Sebalj. Na razpotje med izseljenstvom, domačim krajem in sprijaznjenjem z realnostjo, ki ga simbolizira železniška postaja na jugu Srbije, pa nas postavi film Tri ženske z imenom Svetlana nizozemsko-srbske filmarke Natalie Boorsma.
V sekciji Retro se festival letos posveča pionirki slovenskega filma, montažerki, režiserki in scenaristki Milki Badjura. Po njej in njenemu možu Metodu je poimenovana nagrada za življenjsko delo na področju filma, najpomembnejša slovenska strokovna nagrada na področju filmske ustvarjalnosti ter filmske kulture. Do leta 2023 se je imenovala le po Metodu Badjuri, nato pa jo je Slovenski filmski center preimenoval, da bi poudaril pogosto spregledan prispevek njegove žene k rojstvu slovenskega filma. Kot montažerka je sodelovala kar pri 112 filmih, med njimi tudi pri največjih slovenskih uspešnicah, kot sta Vesna (1953) in Ne joči, Peter (1964), ki ju v sodelovanju z Bazo slovenskega filma dajemo tudi na ogled v okviru festivalskega programa. Poleg njiju si bo mogoče ogledati tudi dokumentarni film Mladina gradi (1946), pri katerem je Badjura prav tako sodelovala kot montažerka in ki z dokumentiranjem povojnih mladinskih delovnih akcij ter tovarištva med mladino odlično dopolnjuje že omenjeni film Nike Autor Obzornik 242 – Sunčane pruge.
Več o programu in filmih si lahko preberete na spletni strani festivala: https://fefi.si/program-2025/
Za dodatne informacije in kontakte avtoric sem vam na voljo na elektronskem naslovu ziga.brdnik@udarnik.eu ali na telefonski številki 040 680 563.