Pogovarjali smo se z Matjažem Mulejem, upokojenim zaslužnim profesorjem teorije sistemov in inovacij na Ekonomski poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, dvojnim doktorjem znanosti, očetom slovenske družbene odgovornosti, velikim ljubiteljem tenisa in častnim občanom mesta Maribor in stanovalcem Gregorčičeve ulice. 

Ddr. Matjaž Mulej je tudi eden pobudnikov civilne iniciative ‘MARIBOR: Prebivalcem prijazno mesto’. 

Vprašanje: Stanujete na Gregorčičevi ulici. Kdaj ste se priselili v ta del Maribora in kako ga doživljate?

Odgovor: Del Gregorčičeve ulice in Trg generala Maistra predstavljata mejno črto mariborske peš cone. Po tej liniji je nekoč tekel obrambni jarek in mariborsko mestno obzidje. Mariborski grad in Tcheligijev stolp nas še danes spominjata na pomemben del mariborske zgodovine. Mineva skoraj 40 let, odkar smo se preselili na Gregorčičevo ulico. Dokler sem imel avto, sem imel tudi garažo. Lahko povem, da je bilo garaž vedno premalo za vse stanovalce v bloku. Zato je marsikdo od stanovalcev parkiral in še vedno parkira pred blokom ali na okoliških ulicah.

Vprašanje: Mesto Maribor je v zadnjih osmih letih doživelo veliko sprememb. Kako jih vidite vi?

Odgovor: Maribor se spreminja vse od njegove prve omembe leta 1164. Mesto, ki je imelo pred prihodom Južne železnice le nekaj več kot 3.500 prebivalcev, je danes z 120.000 prebivalci drugo največje slovensko mesto. Spomnim se, da sem kot mlad fant iz Smetanove ulice, šel do teniških igrišč na Braniku skozi koruzno polje, na današnji Gosposvetski ulici. 

Podobna pot je vodila tudi do Mariborskega otoka, ko smo živeli v Razlagovi. Mesto se je širilo navzven in se je spreminjalo vse do danes. Na lokaciji, kjer zdaj stanujem, je bila nekoč vrtnarija in gozdiček.

Mesto je z ukinitvijo cestnega prometa na Lentu in Glavnem trgu ter na delu Koroške ulice zasledovalo shemo trajnostne mobilnosti, pri tem pa prebivalce teh območjih postavilo pred golo dejstvo. Ureditev vstopa in izstopa z motornimi vozili v te dele mesta še danes odpira mnoga vprašanja. Prakse drugih evropskih mestih so pokazale, da ima lahko zapiranje mestnih središč za promet tudi negativne posledice za celotno mesto. Prihod v širše mestno središče z osebnim avtomobilom, postaja stresna igra iskanja prostega parkirnega mesta. Poznam primer gospe iz Maribora, ki že 10 let ni bila v centru mesta. Kolesa na izposojo niso rešitev za vsakega, majhni električni Maistri ne pokrivajo cel lega Maribora, lokalne avtobusne povezave pa imajo časovno omejene urnike. Skratka, pred vsako spremembo, bi si odločevalci morali zastaviti vsaj dve osnovni prašanji, in sicer: Zakaj je sprememba sploh nujna ter na koga ali kaj bo ta sprememba najbolj vplivala? Poglejte samo primer Glavnega trga. Njegovi prebivalci živijo tako rekoč na gradbišču že vse od leta 2018. Najprej jih je zadela prenova baročnega trga, nato pa še projekt nove mariborske knjižnice, ki je kmalu prerazrasel v projekt Kulturni center Rotovž, ki še kar traja in traja. Prenova Glavnega trga ni prinesla nobenega drevja in je zlasti v poletnih mesecih pravi mestni toplotni otok. Sprehodite se čez Slomškov in Glavni trg in biste takoj dojeli razliko. Plakatna akcija na razbeljenih delih mesta, ki smo ji priča zadnjih nekaj dni, je strel v prazno. 

Vprašanje: Ste eden od pobudnikov civilne iniciative ‘MARIBOR: Prebivalcem prijazno mesto’. Kaj je botrovalo vaši odločitvi, pridružiti se nastali iniciativi?

Odgovor: Civilna iniciativa je prostovoljna in neformalna oblika združevanja državljanov, s skupnim ciljem reševanja določenega problema ali opozarjanja na nepravilnosti. V našem primeru je to dolgoletna problematika Gregorčičeve ulice in širšega centra mesta Maribor. Vsi prebivalci ulice zaradi preteklih gradbenih posegov mesta nimajo parkirišč na dvoriščni strani svojih domovanj. Stara gradnja ni vključevala dovolj parkirnih prostorov na dvoriščih. Tudi to je del današnjega problema. Je pa Gregorčičeva ulica v celotni dolžini primerno oskrbljena z drevesi. 

Vprašanje: Zakaj ste se pobudniki odločili za ta korak?

Odgovor: Občina nam je poslala le navidezno informacijo. Ustava Republike Slovenije zagotavlja ljudem pravico, da v okviru lokalne skupnosti sami odločajo in urejajo javne zadeve, ki se tičejo življenja in dela prebivalcev na njihovem območju. Civilna iniciativa je eden od stebrov demokracije. Vodstvo mariborske mestne občine želimo opozoriti na dejansko stanje. Mestni odločevalci pogosto niso zmožni ali voljni prisluhniti ljudem, ki se jih planirane spremembe najbolj dotikajo. Vodstvo Mestne občine Maribor je v tem primeru odločevalec, ki od samega začetka prebivalcem odreka možnost soodločanja v primeru planirane prenove Gregorčičeve in okoliških ulic. Po našem trdnem prepričanju bi prenova v navidezno predstavljeni obliki še dodatno poslabšala parkirni kaos, na katerega stanovalci tega dela mesta opozarjamo že vrsto let. Napovedana prenova Slomškovega trga, kjer je govora o rušenju dreves, ukinjanju zelenih površin in ukinitvi 90 parkirnih mest, še dodatno prispeva k napeti situaciji. Eno so potrebe prebivalcev, drugo pa potrebe obiskovalcev gledališča, cerkve in športnih prireditev. 

Vprašanje: Na kaj mislite, ko omenjate ‘parkirni kaos’?

Odgovor: Zase lahko rečem, da sem pešec, kolesar in nekdanji voznik avtomobila. Parkirnega mesta sicer ne potrebujem več, kljub temu pa dnevno opažam stisko mnogih, ki imajo v tej parkirni coni plačane dvoletne parkirne dovolilnice. Pri tem ne gre samo za obremenitev Gregorčičeve ulice. Parkirno obremenjene so že sedaj tudi Trubarjeva, Tyrševeva Krekova, Strossmayerjeva, del Slovenske ulice in vsa parkirna linija okoli Trga generala Maistra. Zdrava ljudska pamet vam pove, da bi ob ukinitvi teh parkirnih mest nastal parkirni kaos. Podobno stanje se je pokazalo tudi ob prenovi Glavnega trga in Lenta. Konkretne odgovore na naša vprašanja ali pobude nam nihče ne ponudi. Povdarjam, dialog je potreben pred odločitvijo in za dialog je potrebna konkretna podlaga, in ne dve strani praznih fraz.

Vprašanje: V čem vidite problem parkiranja v tem delu mesta?

Odgovor: Na primer, vsi imetniki aktualnih plačanih dvoletnih parkirnih dovolilnic imajo pravico parkirati na prostih parkirnih mestih v posamezni parkirni coni. To velja tudi za našo parkirno cono 3. Potrebno je vedeti, da imetnikom parkirnih dovolilnic nihče ne garantira, da bodo našli prosto parkirno mesto. To je problem v mnogih parkirnih conah Maribora. Gregorčičeva ulica in sosednje ulice so na udaru še toliko bolj, saj se v njihovi neposredni bližini nahajajo štirje pomembni centri. To so kulturno umetniški (SNG Maribor), športno-rekreativni (Ljudski vrt), cerkev in Rektorat. Pomemben je tudi nakupovalni in gostinski vidik tega dela Maribora. Prihodi v mesto z osebnimi avtomobili predstavljajo dodatno obremenitev za to parkirno cono in prebivalce. 

Vprašanje: Omenili ste Ljudski vrt. Ste eden od začetnikov povojnega tenisa v Mariboru in s tem tudi poznavalec razvoja tega dela Maribora, kjer so danes nahajajo Ljudski vrt, tri nogometna igrišču, branikova teniška igrišča, Luknja, Balinarski klub, košarkaško igrišče, itd. Njihova bližina centru ima vpliv na parkiranje. Kaj pravite na to?

Odgovor: Športni center Ljudski vrt ima svoje začetke pred prvo svetovno vojno. Potrebe po parkiriščih so naraščale, zlasti ob nogometnih tekmah. Vsa parkirna mesta okoli Ljudskega vrta so plačljiva. 

Vprašanje: Kot vabljeni predavatelj ste obiskali veliko držav in mest. Kako druga mesta po vaših izkušnjah rešujejo to problematiko?

Odgovor: Mariborski mestni odločevalci naše mesto radi primerjajo z evropskimi ali svetovnimi metropolami. Pri tem pa pozabljajo, da rešitve milijonskih mest, niso rešitve za mesto z 120.000 prebivalci. Ambiciozni načrti so sicer vedno dobrodošli, vendar ne na škodo prebivalcev in obiskovalcev mesta Maribor. 

Vprašanje: Po objavi vašega odprtega pisma je Mestna občina Maribor izdala sporočilo za javnost, ki je bolj ali manj podobno dopisu, ki ste ga prebivalci Gregorčičeve prejeli. Kako komentirate vsebino sporočila?

Odgovor: Sporočilo je polno praznih fraz in izraža monopol odločanja, namesto sodelovanja z občani. Razočaran sem, da se k tako kompleksnim spremembam pristopa na tako družbeno neodgovoren način. Prebivalce se postavlja pred gotova dejatva, in to po tem, ko je že prva faza prenove Gregorčičeve ulice naletela na upravičen odpor. Mestna občina Maribor v dopisu omenja analizo in statistike o večinskem strinjanju prebivalcev s prenovo, o štetju prometa na lokacijah vključenih v prenovo, itd. Omembe z ničemer niso podkrepili. 

Vprašanje: V okviru prenove so planirane tudi nove zasaditve. Kako razumete ta del?

Odgovor: Ta del mi ni čisto jasen. Trajnost ni samo skrb za zeleno, temveč se dotika tudi skrbi za ljudi, gospodarske rasi in še mnogih drugih tem. Trajnostna agenda 2030 ima 17 jasno začrtanih trajnostnih ciljev. Na Gregorčičevi ulici, med Trubarjevo in Tyrševo ulico raste čudovito linija starejših dreves. Ta nudijo globoko senco in prostor za postanek in druženje. Tudi na dvoriščni strani gregorčičevih blokov je veliko možnosti za postanek in druženje. Na enem delu imamo celo ping pong mizo. Pred leti je na tem dvoriščnem delu občina posekala par odživelih dreves, in ker gre za javno pot, še vedno čakamo na nove zasaditve. 

Vprašanje: Kako komentirate v dopisu in sporočilu za javnost, večkrat omenjeno skrb za varnost pešcev in kolesarjev?

Odgovor: V centru mesta smo dnevno priča nevarnim situacijam. Pešci smo ogroženi zlasti v peš coni. Vozila, ki bi v skladu z mestnim odlokom morala upoštevati omejitev hitrosti v peš coni, to le redko upoštevajo. Najvišja dovoljena hitrost za vozila v peš coni je hitrost pešca, ki pa je slovenska zakonodaja ne opredeljuje z natančno številko z kilometri na uro. Posebno nevarnost v tem delu mesta predstavljajo vozniki mopedov, motorjev in koles, ki nevestno divjajo po Tyrševi, Gosposki, Slovenski, Vetrinjski, Koroški, Jurčičevi ulici in vseh mestnih trgih. Za njimi nič kaj dosti ne zaostajajo skiroisti in rolkarji. Občinska kampanja, v kateri s plakati opozarjajo na ta problem, do danes ni prinesla večjih rezultatov. Tega sicer tudi nismo pričakovali. Primer sosede, ki je pred leti utrpela hudo telesno poškodbo na Vetrinjski ulici, ko jo je zbil kolesar in pobegnil s kraja nesreče, na žalost ni osamljen. Delna rešitev tega problema je redna prisotnost policije ali redarjev. Razmišljati bi bilo treba tudi o spremembi režima v peš coni, kot ga poznajo nekatera druga mesta. Problemi nediscipline v sosednjoh ulicah so dosti bolj pereči, kot morebitna prenova Gregorčičeve pred izgradnjo bližnje ali bližnjih garažnih hiš. 

Vprašanje: Mesto Maribor ima več laskavih nazivov. Med njimi so na primer: Invalidom prijazno mesto, Zdravo mesto, Svetovna prestolnica dreves, Otrokom prijazno Unicefovo mesto, itd. Toda ali menite, da je Maribor tudi prebivalcem prijazno mesto? 

Odgovor: Zakon o lokalni samoupravi med drugim določa, da je temeljna dolžnost in naloga lokalne skupnosti (občine)  zadovoljevanje potreb njenih prebivalcev. Za uspešno sobivanje je pomembno dobro počutje in občutek varnosti, ki ga mnogi prebivalci mesta ne občutimo. Vsaka sprememba biti zato morala biti dobro premišjena in načrtovana. To, da se sedaj s prenovo tega dela Gregorčičeve tako mudi, tik pred lokalnimi volitvami, je vprašljivo. Ne pozabite, da občinskemu vodstvu v zadnjih dveh mandatih ni uspelo realizirati niti ene od obljubljenih garažnih hiš. Zato upravičeno dvomimo v zapisane obljube reševanja tega perečega vprašanja. 

Vprašanje: Kaj bi na koncu želeli sporočiti vodstvu Mestne občine Maribor?

Odgovor: Mariborsko občino upravljajo trije samostojni, a hkrati soodvisni organi. To so župan, občinski mestni svet in nadzorni odbor. Vsi trije se morajo zavedati svoje odgovornosti do prebivalcev občine. Na spletni strani Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj obstaja zanimiv zapis o sodelovanju prebivalcev pri odločanju na lokalni ravni: ‘Najpomembnejši in najzaneslivejši vir informacij o tem, kako uspešna je neka politika občine v praksi, so njeni občani. Ti občinske predpise uporabljajo pri svojih dejavnostih in v vsakdanjem življenju, in zato prvi vedo, kdaj so potrebne spremembe. Zaradi svojih raznolikih in bogatih izkušenj, strokovnega znanja in stika s prakso tudi lahko vnaprej dobro ocenijo, kakšne rešitve potrebujejo, da bosta življenje in delo lažja ter uspešnejša, razvoj občine pa hitrejši’. Monopol odločanja mora zato odpasti. Vsaka strokovna odločitev je enostranska. Bistven vpliv imajo interesi uporabnikov in ne samo avtorji ali naročniki študije.