82. Vanekov večer

SOCIALNA DRŽAVA IN REVŠČINA

                     Dr. Srečo Dragoš

                  Dr. Vesna Leskovšek

                Dr. Darja Senčur Peček

                                   in

               Dr. Etelka Korpič-Horvat,

               ki bo razgovor tudi vodila,            

              v četrtek, 28. marca 2024, ob 18. uri,

              v PIŠK, Murska Sobota, Zvezna ulica 10.

Iztočnice vseh štirih gostov so priloga vabila.

Vabljeni in dobrodošli!

                          Marjan Šiftar, predsednik uprave

Dr. Etelka Korpič-Horvat

Eden od temeljnih problemov današnjega sveta je revščina. OZN je v Agendi OZN za

trajnostni razvoj do leta 2030 napovedala, da se bo uresničil cilj odpraviti vse oblike revščine

do leta 2030. Žal je morala uresničitev tega cilja podaljšati, saj se predvsem zaradi vojn,

podnebnih razmer in drugih činiteljev revščina povečuje. Danes je na svetu še 735 milijonov

ljudi lačnih. Revščina je povezana s kršitvami človekovih pravic in najbolj prizadene

človekovo dostojanstvo. Zato bi morale vse države najti sistemske rešitve, da bi glede na

pravni red, gospodarski in družbeni razvoj odpravile revščino. Slovenija sicer sodi med

države z manjšim deležem revnih, vendar kljub temu pod pragom revščine živi 251 000

prebivalcev in njihovo število se povečuje. Dobrodelne organizacije s svojimi zmožnostmi in

pooblastili ne morejo odpraviti tega problema. Gre za obveznost države, da s sistemskimi

ukrepi odpravi revščino.

Dr. Darja Senčur Peček

Nestandardne oblike dela, prekarnost in revščina so med seboj povezani pojavi. Delavci v

nestandardnih oblikah dela (še posebej navidezni samozaposleni in drugi prikriti delavci, pa

tudi agencijski delavci, delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom in za določen čas) so tudi

v Sloveniji bolj izpostavljeni tveganju prekarnosti kot delavci v standardni zaposlitvi. Med

delavci v prekarnih oblikah dela je tudi višja stopnja revščine. Preprečevanje in odpravljanje

prekarnega dela torej pomeni odpravljanje enega od dejavnikov tveganja revščine (tudi) v

Sloveniji.

Dr. Vesna Leskošek

Razumevanje socialne države se spreminja, pojavljajo se novi, upravljavski koncepti kot je

investicijska država ali pa aktivacijske politike, ki predpostavljajo, da lahko vključitev v trg

dela reši vse socialne probleme, in da mora posameznik ali posameznica sprejeti več

odgovornosti za svoj družbeni in ekonomski položaj. Takšne politike poglabljajo in razširjajo

revščino, saj jo napačno razumejo. Ker država odstopa od odpravljanja revščine (zadnji

primer je uvedba digitalne kartice za prejemnike denarnih pomoči), so revni vedno bolj

prepuščeni sami sebi, osebnim omrežjem in dobrodelnosti. V zadnjih letih se najhitreje širi

prehranska dobrodelnost, ki sicer olajša trenutno lakoto, na dolgi rok pa poglablja težavo.

Revščino je potrebno odpravljati pri izvoru, ta pa je strukturen in ne oseben.

Dr. Srečo Dragoš

Glavni problemi z obstoječim sistemom socialnih pravic so: sistem socialnih pravic je preveč

razdrobljen, nepregleden in na prenizki ravni, ni brezpogojen, ne rešuje niti obsega niti

globine niti dolgotrajnosti revščine (jih zgolj blaži), sistem je izrazito nestabilen (odvisen od

političnega voluntarizma), hkrati pa nikoli ne dosega vseh upravičencev.

Najboljši, najlažji in najhitrejši ukrep za odpravo naštetih slabosti socialne države je

univerzalni temeljni dohodek (UTD). Njegova uvedba bi imela številne prednosti na različnihpodročjih, med njimi pa je tudi dejstvo, da bi UTD bil finančno izvedljiv tudi ob sedanjih fiskalnih pogojih (saj ne zahteva uvajanja novih davkov niti povišanja obstoječih.